Skoraj dvomim, da bi v enem kraju vsi ljudje imeli rodovniške pse. Sploh pri kavalirčkih je večja možnost, da so to “domača legla” … O zdravju pasme pa taki lastniki ne morejo govoriti, ekr nimajo pasemskega psa. Verjemi pa, da če boš vsakega spraševala, naj ti pokaže rodovnik, te bo večina nahrulila, kaj se greš. Tisti, ki ga bodo pokazali, pa dejansko imajo rodovniške pse.

-psarna Totally True Love (vzreditelj g. Jože joze.grah@gmail.com) Poveži se z njim, pa ti bo on dal podatke drugih vzrediteljev.

Pa tale dva:
Nella`s cavaliers Krsko (FCI) / since 2005
Zvonka & Stanko JALOVEC, Krsko, Slovenija, EU
TEL: 041 503 761
MOBIL: +386 41 503 761
E-MAIL: zvonka.jalovec@gmail.com

Poveži se z vzreditelji, njih vprašaj za dodatne kontakte, in ne mimoidoičih, za katere niti ne veš, ali imajo rodovniškega psa, ali pa so dali zanj 200-300-400 eu, pes je pa iz pasje tovarne.

Tudi “domači” vzreji brez rodovnika ne verjemi. Ti ljudje prav tako trgujejo z mladiči iz pasjih tovarn. So zelo poznane zgodbe, ko so mladiče podtikali med svoje nerodovniške ipd.

Tole sem še na hitro našla:
http://www.zalana.si/index.php?p=onas
Piši jim, ne samo gledati internetnih strani, in s starši pojdite na obisk. Tako boste videli, če lahko tudi rezervirate kakšnega psička v bodočem leglu.

P.s. Psa dobre rodovniške vzreje ne boš našla z danes na jutri, včasih je treba čakati tudi leto ali dve.

Ne vem, če smem delati reklamo za drugo spletno stran… Če ne, naj mi admin izbriše.

Pojdi na mojpes.net stran – tam najdeš vzreditelje. Za španjele je navedenih 7 psarn…. (išči pod IX. grupo). Poudarim pa naj, da samo posredujem informacije o vzrediteljih. Če so solidni, pa ne vem…. zagotovo vzrejajo rodovniške mladiče. A kot ti je svetovala že “pasja prehrana”, si s starši vzemite čas, prekličite morebitne vzreditelje, se dogovorite za obisk. Poglejte njihove kužke. V kakšnem okolju živijo, kako je za njih poskrbljeno, katere zdravstvene teste imajo opravljene. Sprašujte čim več! Vedi, da ni neumnih vprašanj. In dober in odgovoren vzreditelj ti bo z veseljem odgovoril na vprašanja in mu ne bo odveč porabljen čas!
Velja za vse pasme, ne le za španjele!

V majhni trgovinici za male živali Kosmatin, je moj tati prijatelj z prodajalko in tudi “šefinjo”, ki se zelo spozna na pse, vzreditelje… Vglavnem je mojemu atiju predlagala psarno Lepa Anka in je tja tudi poklicala in nas vzreditelju priporočila, da bi bilo kužiju v našem domu zelo lepo, on pa je rekel, da je zelo vesel, da ve da bo šel bodoči psiček v dober dom (če bo šel). V glavnem- z mami bova vprašale še veterinarja, kako je kaj z zdravjem njegovih mladičev, če ne pa je tudi mami že klicala v psarno in čez tri tedne pričakujejo mladiče, ki bi v nove domove lahko šli enkrat po novem letu (ravno prav, da mini tisto novoletno pokanje). Vzreditelju je ime Ivan Ivanovič (ali nekaj podobnega). Če ima kdo še kakšne izkušnje ali pozna koga, ki je mladiča kupil pri njem so dobrodošle kakršne koli informacije.

Že v naprej hvala!
Lp

Pri Lepi Anki prodajajo več kot samo eno pasmo psov (ameriške španjele, kraške ovčarje, velike švicarske pse, tibetanske pse), izgleda da jih zanimajo tudi novofundlandci. Poleg tega vzrejajo tudi eno pasmo mačk. Pri tako veliko psih in pasmah se težko greš dobro vzrejo. To je prvi alarm. Po pregledu njihove Facebook strani, pa najdem to: otroka, ki se meče po psu, pes pri tem kaže očitne znake stresa in neugodja, in namesto da bi lastnik umaknil otroka, povrhu vsega še slika, na pasje prošnje se pa ne zmeni: https://www.facebook.com/964812233595081/photos/a.1215754758500826/1377850498957917/?type=3&theater
Na drugi fotografiji se vidi, da je otrok v vsem času slikanja celo splezal mimo psa na vrh tiste lupinice. Za mene je to drugi alarm, kako neodgovorno delajo s psi. Eno je mladiče in pse navajati na otroke, ampak ne tako, da bo pes razvil strah ali zamero do otrok. To se lahko novemu lastniku slabo obrestuje namreč. Sploh za vas to ne bi bilo dobro, glede na razmere, ki jih opisuješ.
Tudi ko kupujemo psa z rodovnikom, je potrebno preveriti vzreditelja. Smo dejstvo, da imajo živali rodovnik, še ne pomeni, da so vzrejene odgovorno in kvalitetno. Zaradi prevelikega boja proti mučenju živali pri nerodovniški vzreji žal zagovorniki odgovorne vzreje in odgovornega lastništva nimamo časa preverjati vzrediteljev rodovniških psov, saj se tudi med njimi najdejo slabi.
Zato vam polagam na srce, da ne kupite psa pri njih samo za to, ker je neka prodajalka priporočila to psarno (prodajalka ni vzrejna referentka, ki bi poznala dobro vzrejo določene pasme). Če se že odločite, da bi morda kupili pri njih, potem bi jaz na vašem mestu pri dotični psarni preverila rodovnike, to je: zahtevajte teste za: srce, morebitne epilepsije (podatke o pojavljanju epilepsije in epilepsiji podobne znake), teste o zdravju pogačice, prav tako podatke o zdravju in pojavljanju težav oz. bolezni na očeh. Če je možno, naj vam povedo, kakšno je zdravje ušes pri njihovih psih, prostie jih, da vam dajo kontakte drugih lastnikov njihovih mladičev in se še tam pozanimajte, kako je z vsem zgoraj napisanim. Če so te zadeve pomanjkljive, potem raje ne kupite pri njih. Jaz osebno pri njih ne bi kupila, ne trdim pa, da so slabi vzreditelji.
Vem, da si kužka zelo želiš, ampak ravno zato želim, da ti bo prva izkušnja res pozitivna. Če boš potrebovala pomoč pri preverjanju rodovnikov oz. morebitna vprašanja o tem, pa se javi (lahko mi pustiš tudi svoj kontakt, najraje email).

Tu lahko mirno daš link do druge spletne strani, ter informacije o drugih vzrediteljih.

Kontakta ti žal ne morem pustiti, ker mi mami ne bi dovolila. Facebooka si nisem mogla ogledati, ker ga nihče od nas nima…
Zelo se ti zahvaljujem za informacije. Bomo šli vseeno pogledati (škodilo nam ne bo) in bomo še v živo videli kako stvari stojijo.
Imam pa še zelo pomembno vprašanje: samčka ali samičko.
Če bi ugotovili, da so pri Lepi Anki v redu- dva posvojitelja sta že prosila za samičko, tako da ko smo mi izrazili željo so rekli, da seveda, če bo še kakšna…
Klicali smo tudi v psarno Totally true love (Jože in Moniak nekje piše Kuplen nekje pa Grah?) in so povedali, da jim je ostal še en samček, star tri mesece. Ali je to prepozno (večina obdobja socializacije je že mimo? Sploh, ker še nismo pripravljeni.
Hvala za vse odgovore!
Lp

Pogledati psička ni samo enkrat! Tja pojdite vsaj 2-3 krat. Prebrati morate rodovnike, ne samo videti list papirja. Hkrati morate tudi poznati vse oznake v rodovniku, da boste res dobili psa, z minimalnimi možnostmi česarkoli.
Samček ali samička? V vsakem primeru bo potrebna pasja šola. Vzreditelja prostie, da vam ne da dominantnega ali plahega mladiča. Torej, psa se ne jemlje po tem: o ta je pa lepe barve, o ta je pa še edina samička, bomo njo vzeli … Glede na (ne)izkušnje pazite, da ne boste vzeli tistega, ki ždi nekje sam. Prav tako pa ne mladiča, ki bo prvi priletel k vami. To sta dva karakterja, s katerimi bo ogromno dela. Torej psa, ki se igra z drugimi mladiči, vendar ni dominanten.
Samec ali samica je vseeno, ker vzrejali še ne boste. Za kaj takega potrebujete še kar ogromno izkušenj s psi, to pa bo praktično vaš prvi pes. Tako samec kot samica imata prednosti in slabosti. Najbolj pomembno vprašanje je: boste kastrirali/sterilizirali psa? Če da, potem je res skoraj vseeno. Sploh pri kokrih ni nekih ogromnih razlik, če so K/S. Če se za poseg ne boste odločili, potem morate vedeti:
SAMČEK: Ko bo spolno dozorel, bo markiral. Poleg običajnega učenja in vzgoje psa boste morali pozornost posvetiti tudi tej težave: ko bo poskušal markirati v stanovanju, ali na obisku pri kom drugem. Prav tako boste morali posebej dobro paziti nanj, v obdobju ko se bo kaka sosedova psica gonila. To pomeni 100% nadzor nad psom, ki je na povodcu. Pod nobenim pogojem pa pustiti samca s povodca na prostem, če se kaka psička goni. Najhuje je to, da bo pes prej vedel, če se katera goni, kot pa vi. Nevarnost, da uide, da ga zbije avto ali se zgodi kakšna druga posledica nenadzorovanega sprehajanja okrog, se lahko hitro zgodi.
SAMICA: Dvakrat na leto se bo gonila (približno, vsaka psica se goni po svojem notranjem koledarju). V tem času tudi psičke poskušajo uiti. Nekatere so celo “nore”, se pravi bolj nabrite in živahne, kar pa ni nujno prijetno. Hkrati jim v tem času teče tudi kri nekaj dni, kar pomeni čiščenje tal pa tudi psičkine ritke. Če imate tako kot prijateljica bel cufast tepih – potem mama ne bo preveč vesela. Prav tako ne pri kakšnem drugem tepihu. Tudi spanje pri tebi na postelji ne bo zaželeno, ker boš imela madeže krvi. Še najbolj smotano pa je, da jih ne moreš kar tako vzeti v naročje, ker če imaš kake lepše hlače (za šolo, službo) oblečene, potem bodo tudi te umazane. Druga težava gonitve je, da boste imeli vse sosedove samce na dvorišču: ko bodo zavohali psičko, bodo ponoreli. Nekateri poskušajo priti tudi v hišo, znajo biti nasilni in nevarni njej in vam. Na sprehodu vas spremljajo, kar pomeni ,da psičke ne morete spustiti s povodca, da bi delale kakšne vaje (šolanje), prav tako so nadležni, tečejo z vami, lahko so tudi nevarni ti drugi psi. Nesterilizirana psica ima povečano možnost za vnetje maternice, navidezno nosečnost, kot tudi tumorje in raka rodil ter seskov. Vnetje zna biti tako za vas kot psičko neprijetno, zanjo tudi zelo boleče. Predvsem pa zelo drago pri zdravljenju. Navidezna nosečnost je prav tako zelo naporna za psičko, kot za vas. Včasih mora psička dobiti hormonsko terapijo ,da se ozdravi. O tumorjih in raku verjetno ne rabim zgubljati besed. Vse to je veliko dražje, kot pa sterilizacija. Slaba lastnost sterilizacije je lahko puščanje urina, ampak to se da zdraviti s tabletami, je pa to redek stranski učinek S.
Če pa boste S/K, pa je praktično bolj pomembno, kakšenga psa v leglu po karakterju izberete. S/K so oboji dokaj podobni, saj hormoni in spolni nagon ne vplivajo več na njih.
Pri nas imamo ta trenutek od svojih psov dva samca in eno samico (nesterilizirana, gonila se je 2x v 11 letnem življenju).
3 mesečni psiček. Kot sem danes že pisala na Starčevskem. Oddaja psa iz legla ni nekaj splošnega. Molose in pratipske pse je pravzaprav dobro vzeti pri 7 tednih (prej res ne, kasneje pa tudi ni več dobro). Sploh če bodo to delovni psi. Poleg teh velikih pasem, je tudi za druge velike pasme priporočljivo vzeti psa iz legla pri 8 tednih, kar je tudi zakonsko določeni. Se pravi do 8. tedna morajo biti mladiči po zakonu pri mami. Za manjše pasme, kamor se uvršča zaenkrat tudi kokrčke, pa je celo PRIPOROČLJIVO, da jih vzamemo pri 12 tednih ali več. Odgovorni vzreditelji čivav dovolijo oddajo nvoemu lastniku šele pri 16 tednih (starost 4 mesecev). Ker manjši psi počasneje čustveno in psihično dozorijo, kot večji. V bistvu tudi dobo imajo precej daljšo od velikanov. Tako da 12 tedenski kokrček ni nič slabega, če ga boste vzeli domov.
Priporočljivo NI, da vzamete psa med 8 in 12 tednom. Takrat poteka prvo obdobje strahu (drugo pa pri 8 mesecih), ko pes okolico sprejema s strahom. Pri mladičkih je to prav zanimivo opazovati, kako so v določenih obdobjih povsem neustrašni in še preveč pogumni, v dveh obdobjih velikega strahu pa jih lahko na smrt prestraši že nova igračka. Zato je priporočljivo v teh obdobjih strahu psa povzročati čim manj stresnih situacij mladiču. Torej če se le da, naj ne bo to čas spremembe okolja in lastnikov.
Socializacija: ne obstaja samo ena socializacija. Lastnik mame psice je seveda zelo odgovoren za prve tedne. Zato poskuša v tem času psa navaditi na različno prehrano (pazite, da boste tukaj povprašali, s čim hranijo psičke in njihovo mamo), jih začeti navajati na sobno čistočo in povodec (to morate vi nadaljevati), na vožnjo z avtom, na druge pse, otroke, ljudi … Pa ne tako kot je prikazano na zgornji fotografiji, ko pes kaže očitne znake stresa, lastnik pa otroka ne umakne od psa, temveč mu celo dovoli splezati čez psa na vrh gugalnika. Vsa druga socializacija pa je na vas. Torej, ničesar preveč ne boste zamudili, če vzamete 3 mesečnega mladiča. Prav tako boste morali delati z njim, ga vzgajati in učiti. Glede na to, da gre za manjšo pasmo, pa je itak priporočljivo, da ne gredo prehitro iz legla.
Prijavi se na mojpes.net, pa se lahko tam slišiva. Oz. lahko se tudi mami in ati prijavita če želita. Forum je dobro moderiran, hrkati pa je zakladnica vsega kar tu sprašuješ 😉 Tale forum je precej bolj splošen.

Hvala, da si vzamete toliko časa za odgovore!

Zdaj smo spet bolj na tem, da bi si omislili japonskega špica ali šetlandskega ovčarja, ker je mami spet postalo strah zaradi vseh bolezni, ki jih lahko imajo kavalirji. Mami japonski špici po izgledu, sicer nikakor niso všeč (meni so zelo luškani), ampak, ker nimajo resnejših dedno pogojenih bolezni in super karakter, mislim, da se glede izgleda kmalu ne bo več sekirala. Sicer skupaj s sestro navijata za šetlandske ovčarje, ampak sem prebrala, da imajo lahko tudi oni sicer malo ampak težave s srčkom…
V glavnem, če imate kakšno priporočilo glede pasme, je zelo dobrodošlo.
Lp

Naj napišem, da se v celoti strinjam z odgovorom “pasja prehrana”.
Bi ti/vam položila na srce glede mladiča…. vem, da si ga noro in nenormalno želiš. Najraje včeraj – ne jutri. 😉 A vseeno: ne hiteti. Če je mladič star 3 mesece je čisto ok za oddajo. A na vašem mestu bi zagotovo počakala na čas po novem letu. Do takrat boste imeli čas pripraviti se na prihod mladiča, nakupiti vse potrebno, še kaj prebrati, se naučiti….
Prikladno je tudi zato, ker: kaj, če boste med novoletnimi prazniki “kam zavili” (krajši oddih, počitnice). Kaj boste z mladičem? Ga jemali seboj? Poleg tega se elegantno izogneš tudi interakciji mladega mladiča in motečih zvokov (petard), ki lahko da bodo za mladiča strašno moteči.
In nenazadnje morda tudi zadeva, o kateri sem že pisala…. če ga vzamete po novem letu, bo manj tednov/mesecev slabega, mrzlega vremena. Meni osebno se za lastno udobje zdi to en kar precej močen faktor, zakaj vzeti spomladanskega mladiča.
Skratka – kužek bo družinski član, ki vas bo osrečeval 10-15 let…. Vzemite si dovolj časa za razmislek o pasmi in vseh drugih zadevah.

Motorola, ne mi preveč laskat 😉 Sem pa na tole zadevo s petardami in počitnicami pa jaz čisto pozabila, tako da hvala da si omenila!

A tvoja mami misli, da potem ne bo potrebno pregledati rodovnikov? Imam občutek, da je mami malo lena glede tega 😉 Pa ni mišljeno slabo. Tudi japonski špic ima ohoho težav, šetlandski ovčar? Samo za displazijo kolkov bo ptorebno pregledati celotno žlahto, kar je mačji kašelj v primerjavi s kavalirčki. Če se vam ne da pregledovati rodovnikov in se pozanimati pri vzrediteljih, potem bo obisk zavetišča res najenostavnejši. Tam ne preverjaš, ker preverjati niti ne moreš.
Pri japonskem špicu imaš kar nekaj težav z dlako oz. kožo. V najslabšem primeru se vam lahko zgodi, da bo pes zaradi dedne bolezni izgubil velike zaplate dlake, kar za vas pomeni enormne stroške vet zdravljenja (psa se ne sme evtanazirati, ker pes še vedno šteje za “zdravega”), poleg tega pa boste morali 24 ur na dan skrbeti za pravilno tel. temperaturo in opekline (mazanje s kremami proti soncu, oblačenje skoraj celo leto, prevezovanje poškodovanega dela in mazanje s kremami, posebna (in draga) prehrana, dodatki, zdravila). Tudi pri špicu je potrebno pregledati vse teste sorodnikov za pogačico in oči. Šolanje je nekoliko zahtevnejše, vsakodnevna redna nega dlake … Glede dlake, se mroate zavedati, da ima gosto podlanko, ki jo je treba dnevno “ven izčesavati”. Prav tako je to pes, ki ptorebuje ogromno sprehoda na dan.
Šetlandski ovčar: nega dlake je zahtevna, enako kot pri špicu: dnevno izčesavanje dlake, sama dlaka pa mu od omenjenih treh pasem najbolj odpada. Misliš, da bo mami to všeč? To pomeni dnevnoi sesanje tal. Bo pa treba z njim ogromno delat, to ni pes, s katerim greš enrkat v malo šolo in potem do konca življenja uživaš z njim na kavču. Ta pes ptorebuje zaposlitev, predvsem umsko. In to na dnevni bazi. To pomeni, da ga boš morala dnevno trenirati in se začeti zanimati za kak pasji šport, sicer bo pes “znorel”. To je delovna pasma in s takimi psi je potrebno delati.
Za kužka, ki si ga vi želite, bi bil dober za vas Coton de tulear recimo. Sicer je nekaj dela z dlako, ki se jo pa da tudi postriči, pa potem ni toliko dela. Dlaka vsekakor manj odpada kot omenjenima pasmama, psi pa so (če jih kupimo pri dobrih vzrediteljih) zelo primerni za manjše otroke (lažje jih naučimo sobivati z otroci). Žal je pasma dokaj draga, vendar lahko za svojega prvega kužka vzamete pet kvaliteto, ki so nekoliko cenejše. Dostikrat so to kužki, ki imajo v leglu več temne obarvanosti (ki z leti itak zbledi in so čisto beli). Kuža je zelo podoben pasmama maltežan in beli višavski terieri, ampak je od maltežana še najmanj degenriran, prav tako pa je manj zahteven za vzgojo kot višavski terier. Terierčki so itak svet zase 🙂 Bi mama mogoče premislila o tej pasmi? Poznam tudi dve dobri vzrediteljici te pasme, za katere lahko rečem, da se res skrbno brigajo za paritvene kombinacije.

Ko smo se menili za kavalirčke sem mislila z njim trenirati agillity (ne prav resno, ne bi hodila na tekmovanja, kupila bi mu ovire, si kupila kakšen tečaj…). Če bi imeli šeltija bi to tudi počela, ampak sem tudi jaz brala, da potrebujejo (tako kot border collie) veliko zaposlitve. Zato pa nisem bila tako navdušena nad njimi.
Kar se tiče kotončkov… Obstajajo pasme, ki so mi po karakterju ZELO všeč in pasme, ki so mi po karakterju všeč. Vem, da vse ni odvisno samo od pasme, ampak kotoni spadajo pod kategorijo pasem, ki so mi všeč. Japonski špici in kavalirčki pa spadajo v kategorijo pasem, ki so mi ZELO všeč.
Pa še nekaj čisto tako me zanima: šravkar sem na spletni strani živalnik prebrala, da cavalier king Charles spaniel in kavalir kralja Karla ni ista pasma?! Če kdo ve kaj več o tem, prosim, da napiše.

Drži. To sta 2 različni pasmi. King Charles spaniel – FCI standard IX. grupa, št. 128. Cavalier King Charlers spaniel – FCI standard IX. grupa, št. 136. V Slo se vzreja bolj kot ne slednjega. Niti ne vem, če je kak vzreditelj King Charles spaniela.

Sicer pa -ponovno- se strinjam z napisanim predhodnice (ne laskam 😉 )!
Tudi sama bi ti priporočila psa IX. grupe – torej mali družni psi. Vsekakor se predvideva nekako “lažja” vzgoja (za začetnike) in četudi ne boste popolnoma dosledni ne bo “take škode”, kot pri kakem špicu (pratipska pasma – preberi si osnovne lastnosti pratipskih psov) ali šeltiju. Da, šelti je (bil) deloven pes. Spada med ovčarske pasme. In če psa ne zaposliš dovolj (fizično in umsko), zna postati sobivanje s takim psom izjemno naporno! Razvije nezaželjena vedenja, ki jih je kasneje težko odpraviti.
In ja, še ena -ne nepomembna- zadeva: dlaka…. tako špicu kot šeltiju dlaka izpada. Najbrž ogromno dlake, glede na dejstvo, da imata obe pasmi poddlanko. Meni osebno bi to predstavljalo velik minus, ker res nisem ljubitelj pasje dlake povsod po stanovanju – v postelji, po tleh, sedežni, v krožnikih…. Zato konkretno imam pasmo, ki ji dlaka ne izpada(bišon).

Skratka…. ja, moje osebno mnenje je tudi izbira kuža iz IX. grupe…. Pasem je precej. A kot je bilo omenjeno že n-krat (se počutim kot stara lajna, hahaha): previdna izbira vzreditelja, vpogled v zdravstvene teste staršev mladičev.
Cotton se mi zdi (poleg kavalirja) primerna pasma; tudi dlaka ne izpada. Je pa vzdrediteljev v SLO ogromno. Pač – popularna pasma. In je treba biti pri izbiri vzreditelja zelo previden.
Morda tudi kak havanski bišon pride v poštev? Tudi metuljčki (papillon) niso napačni….

Zaenkrat s kužkom ne bo nič. Mami je rekla, da si psa zaenkrat ne moremo privoščiti. Res ne razumem, kontaktirali smo že vzreditelje, pri enem smo se že praktično odločili za nakup. Ampak ja tako je.
Zato imam zdaj novo vprašanje; kako naj kot 12 letnica kaj zaslužim? Na forumih sem brala, da lahko sodeluješ na anketah. Jaz sem imela idejo, da bi po domačem kraju tazobesila plakate, da lahko pomagam pri hišnih opravili, peljem pse na sprehod… Potem sem o tem povprašala tatija in je rekel, da to ne gre kar tako. Imela sem še ideje, da bi pred prazniki na bolhi prodajala kakšne izdelke, ampak si želim kaj bolj rednega…
Če ima kdo kakšno idejo je zelo dobrodošla.

Verjamem, da si zelo razočarana.
A vseeno ne bodi huda ali razočarana nad starši. Menim, da sta tvoja starša ravnala zelo odgovorno.
Veš, kuža resnično precej stane! Pa tu ne mislim na kupno ceno. To je še “najmanj” oz. enkraten strošek, ki ga itak predvidiš.

Zaplete se, ko kuža zboli, se poškoduje ali kaj podobnega – kar se hitro zgodi. VERJEMI, cene veterinarskih storitev hitro presežejo par sto eur!!! In kaj storiti, če teh sredstev nimaš privarčevanih??? Si sposodiš, vzameš kredit, daš kužka evtanazirati?????

Zato menim, da sta tvoja starša odgovorna.
Sedaj se ti zdi grozno, a verjemi mi (sem šla kot najstnica sama skozi takšna pričakovanja, upanja, razočaranja), da se bodo sčasoma postavile stvari natančno tako, kot se morajo! Dotlej pa varčuj za kužka, da boš lahko so-prispevala za stroške. Beri kinološko literaturo, bodi radovedna. Uživaj v šoli in na splošno življenje.
Morda najdeš koga – kakega soseda, na primer, ki mu lahko pomagaš sprehajati kužka? Da bi sama sprehaja kužka (zlasti ne svojega!) menim, da ne bo šlo. Si le mladoletna in bog ne daj, da se pripeti kak pasji ravs, ugriz.
Glede drugega občasnega dela ti ne znam svetovati…. Morda pomagaš staršem ali kakim sosedom s kakšnim priložnostnim delom? Ureditev vrta, pranje avta, pospravljanje????
Vsekakor pa naj ti bo šola, znanje in dober uspeh na prvem mestu! To je predpogoj za bodočnost; dobro službo in posledično tudi dovolj finančnih sredstev. 😉
Kuža bo pa prej ali slej prišel v tvoje življenje, verjemi!
Vse dobro!

Hvala Motorola!
Trenutno si poskušam življenje zapolniti z ustvarjanjem… S plesom trenutno ni kaj dosti razen rednih treningov, ker se preostanek skupine pripravlja na tekmovanje.
Mami sem povedala za stvar z anketami in je šla malo pogledati, ampak ni najbolj navdušena… Tako, da še iščem načine kako dobiti kaj denarja… Imam eno idejo za izdelek, ampak ne vem kako to spraviti v prodajo…
No, to je to za enkrat.
Lp

Pozdravljeni, spoštovana Motorola! S hčerkinega kontakta se oglašam mama z namenom, da se vam iskreno zahvalim za prijazno, “lepo”, predvsem pa preudarno in odgovorno komunikacijo z mojo deklico. Povabila me je k branju in bila sem navdušena nad umirjenim in preudarnim tonom vaših premišljenih sporočil. V njenih letih je že tako, da imajo sporočila nekoga tretjega več veljave kot sporočila mame, ki se ( predvidevam) ponavlja in “teži”. Res smo ljubitelji živali, vendar sem v trenutni situaciji ( lani kupljeno stanovanje, s čimer smo popraskali vse prihranke) ocenila kot odrasla oseba, da morajo čustva v drugi plan in trezen premislek in odgovornost na prvega. Kot ste napisali, eno je dobiti / kupiti žival, drugo pa potem odgovorna skrb. In mi smo med tistimi, ki peljemo k veterinarju tudi sosedove mačke z vrta, ker vemo, da jih oni ne bodo. In trenutno so na vrtu spet 3 “pritepeni” muci ( zdaj že naši), ki bi bili, če bi bilo potrebno, deležni enake skrbi. Zato se mi zdi neodgovorno, da bi trenutni situaciji imeli/ nabavili kužka, ker….če se kaj zgodi…..bi imeli spet glavo pod vodo.
Še enkrat iskrena HVALA in vse lepo! mama

Pozdravljeni 🙂

Za vse potrebne informacije se lahko obrnete tudi na Živalnik.si – prvi in edini oglasnik za živali, opremo in hrano ter storitve v Sloveniji, ki ponuja vse na enem mestu.

http://www.zivalnik.si/novice/kinoloska-zveza-slovenije-predvidena-legla/

O tem, kdaj se odločiti za mladička in kaj vse pred tem temeljito pretehtati, je napisanega ogromno.

Od želje in ideje, da bi si kupili »srečo na vrvici«, do uresničitve le-te običajno preteče precej vode. Tako je tudi prav, saj znajo biti na hitro sprejete odločitve tudi prepogosto premalo premišljene. Ko odločitev načelno dozori in smo pripravljeni na majhnega kužka ter se že veselimo vsega dobrega in slabega, kar bo prinesel v naš dom, se prične drugo težko in odgovorno poglavje. KJE NAJTI MLADIČKA? Ta del naloge je enako pomemben kot tisti prvi.

Preberite si več:
http://www.zivalnik.si/novice/nakup-mladicka/

Lep dan vsem.

Tako je bilo tudi pri moji prijateljici, noro si je želela psa, a starši se niso dali. Potem pa je pol leta hodila dve uri na dan na sprehod in ko so videli, da se je pripravljena potruditi in misli resno, so dovolili. In zdaj se ima super s svojo psičko ?

Vidim, da je ta objava že konkretno stara ampak ker je nekdo oglaševal psarno Totally True Love (od Monike Kuplen in Jože) se mi zdi vredno dodati svarilo on njunih “DNK čistih” in “zdravstveno pregledanih” leglih. Mesec nazaj so na isti veterini končali 4 psi, ločena legla a vsi produkt Monikinih in Joževih “zdravih rodovnikov”. Vsi 4 so imeli iste dedne bolezni (za katere naj bi bila, po besedah Monike, starša omenjenih psov testirana). Danes sta od omenjenih 4 živa le še 2, bi vam pršparala podrobnosti ampak ker je psarna Totally True Love še vedno v poslu se mi zdi dobro, da ljudje vedo kaj jih čaka, ko se odločijo za nakup pri omenjeni psarni: prvi od omenjenih dveh je bil uspavan pri 8 letih, zaradi pritiska na možganih, pljučih polne vode in napihnjenega srca je hlestal za zrakom v svojih zadnjih trenutkih, lastnik je imel na izbero evtanazijo ali pa pustiti da se pes zaduši na vodi, ki mu je zapolnila pluča. Drugi ni imel privilegija neboleče smrti in njegov lastnik se od njega ni niti mogel posloviti saj mu je pri komaj 5 letih popustilo srce (če smo bolj bolj točni je srce eksplodiralo, sami si lahko predstavljate kakšna smrt je to). To je usoda psov, ki jih kupite pri psarni Totally True Love, Monika Kuplen je bila o diagnozah obveščena leta nazaj ampak je lastnika na telefonskem klicu hitro odslovila