prisotnost partnerja pri porodu
Po mojih izkušnjah je približno 1/3 moških pri porodu koristnih, 1/3 se jih “dolgočasi” in v glavnem “zanima le za aparature”, kar ni namen prisotnosti pri porodu (predvidevam, da so pri porodu zato, ker so jih drugi prepričali, da se to “spodobi”), 1/3 pa jih porodu očitno škoduje (večinoma z njihove strani nenamerno) vendar se izkaže, da jih k prisotnosti več ali manj “prisili ženska” z namenom “dokazati svoje brezmejno trpljenje med porodom”. V času, ko tak moški zaradi “cigarete” ali “kavice” za nekaj časa zapusti sobo, porod lepo napreduje, čim pride nazaj pa je vse spet “narobe”, “porod se ustavi, žensko vse boli, postaja nemirna…”….itd..
Prisotnost toerj priporočam takrat, ko si tega oba želita in vesta za kaj pri porodu gre. Če si prisotnosti želi le moški, ženska pa bi bila raje sama ali obratno, potem prisotnost odsvetujem.
Pozdravljeni Stanko (če vas smem tako klicati)!
Z možem sva si privoščila panoramski polet brez zadržkov in bilo je čudovito. Hvala za vašo spodbudo.
Sedaj pa k bistvu: Kaj pa menite ob prisotnosti partnerja, ki je občutljiv na pogled na kri ali operacije (kot je recimo moj).
Zelo si želi biti z menoj (me vseskozi spodbujati), vendar v zadji fazi želi zapustiti porodno sobo. Ali lahko to stori? Jaz ne vidim v tem nič slabega in spoštujem njegovo željo. Kaj pa menite vi? Ali naj gre sploh z menoj? Ne veva kako se odločiti?
Pomagajte ponovno
lučka
Partner lahko porodno sobo zapusti kadar želi oziroma čuti, da je tako bolje. Imamo namreč tudi skupni prostor za moške, kjer se lahko “pokrepčajo s kavo iz avtomata” ali tudi samo malo posedijo. Krvi pa običajno moški ne vidijo veliko, če ostanejo tam, kjer jim je mesto, torej pri vzglavju partnerke. Nekateri so pa radovedni in potem “hodijo okrog”, kukajo skozi line v šipah in skozi vrata preko hodnika “v druge sobe” ipd. Potem lahko, kljub temu da jim to kar se da preprečujemo, “vidijo tudi kaj takega, kar ni za njih” in so potem upravičeno “šokirani”.