Prenehanje kajenja?
Še smo, 13.07.2025 ob 13:44
Lepo pozdravljeni vsi, ki imate razlog, da berete ali pogledate ta forum. Poteka enajsti mesec, od kar ne kadim. To je plus. Plus oziroma minus pa je moja prevelika teža. Nikoli v življenju nisem imela kaj podobnega telesne mase. Začarana in izgubljena sem v tem pridobivanju teže. Moj ITM je že 31, prej je bil okoli 24. Izogibam se stikom, sram me je mojega videza. Če bi vedela, da se bo to zgodilo, bi raje še naprej kadila. Povratka zdaj ni, tudi če se vrnem h kajenju bodo kile ostale, to vem od drugih. Nesrečna sem zaradi te teže, letos bom spustila plažo. Res ne vem, kako naprej, moja 60 plus leta niso enostavna za hujšanje. Ima kdo kakšen nasvet? Vse lepo vsem, ki berete ta forum.
Tudi jaz sem si nabrala preveč kilogramov. Nekajkrat sem se poslužila 48 urnega posta, vendar je to zame mučenje. Od sobote zvečer do ponedeljka zvečer nisem jedla nič, samo nesladkano kavo, čaj in vodo sem pila. Zaradi let, ki so podobna tvojim, se nisem poslužila daljšega.
Tako se mi zdi, da sem s hrano vzpostavila odnos in jo postavila na 5. mesto. Zdaj jem samo 2 x na dan, med obroki sicer še vedno pojem kaj sadja. Neham jesti ob 6h zvečer in začnem opoldne. Če sem zelo lačna, se seveda tega ne držim. Predvsem pa pijem res veliko vode. Pred vsakim obrokom vsaj dva deci in tudi vmes.
Počasi, ampak res počasi se mi zdi, da izgubljam prigarano maščobo. Pa na tehtnico nikakor ne stopim, ker vem, da bi me pogled na številke vsekakor destimuliral. Upam, da mi bo v letu ali dveh uspelo zmanjšati ali celo “uničiti” obloge na bokih, trebuhu, stegnih in licih.
To je moj način, mogoče ti pomaga.
Živjo. Še jaz pristavim svoj piskerček, ker mi je v prvih dneh prebiranje foruma zelo pomagalo.
Kadim cca 20 let, tako rekreativno, zadnje leto škatlo na dan. Ha, rekreativno ja. To je bilo samo v moji glavi. Dejansko sem lahko brez problema zdržala dan, dva brez cigareta, zato sem mislila, da je to samo rekreativno. Poskusila sem že parkrat, več kot tri dni nisem zdržala. Zdaj je pa prišla ena nedelja, imela sem samo še enega v škatli, najbližja bencinska pa 15 km stran, ni se mi dalo vozit. Ok, ne bom več kadila. In nisem.
Danes je 16. dan. Cigaret mi ne manjka, nimam težav s tem, psiha…ajoj…10 dni nespanja (le uro do dve na noč), vsak drugi dan noro zoprna, zadirčna, jokasta…prav pošastna. Svaka čast možu in otrokom, ki so mirno to spremljali in me samo objemali. No, mož je verižni kadilec in dvomim, da se bo kaj hitro odločil, da bo nehal, ker sem bila res zmaj. 🙂 Zdaj sem bolje, živčnost in nemirnost sta nekako minili, spim tudi boljše. Počutje je pa…uf…ne morem verjet – energije veliko več, utrujenosti skoraj da ni, tudi stvari me ne znervirajo tako hitro kot včasih oz. hitro mine.
Kako si pomagam? Mislim, da sem tretji dan prebrala Allenovo knjigo (že drugič) in mi je kar dala neko potrditev, da sem res na pravi poti, izogibam se situacijam, ko sem kadila enega za drugim (preskočila sem eno praznovanje, zvečer se ne usedem na balkon), začel sem ful brat, vsake dva dni si nakažem 10,60 EUR na drug račun – kot če bi dala za škatlico in za nagrado sem si kupila e-bralnik (malo sem še dodala :)) in ko me zagrabi nemirnost si hitro najdem kaj za delat, nekaj, s čimer sem odlašala dooolgo, se tako zamotim, umirim in zmagam.
To je to, jaz verjamem, da me ne bo povleklo nazaj, ker to rundo sem čisto drugače miselno naravnana in je odločitev prišla res spontano, predvsem pa čutim, da sem nenormalno odločna in odločena.
Čestitke vsem, ki ste že zmagali in veliko poguma vsem, ki še boste.
Lep pozdrav.
Evo leto dni je okoli in se vztrajam… presrecba da ne kadim in ne vejpam. Tudi meni se je nabralo nekaj kg v tem casu, ki pa jih ze pridno dobim dol, sicer z delnim postenjem 16:8..
Pocutje je pa fenomalno in obcutek da sem dosegla nekaj res pomembnega v svojem zivljenju.
Vse se da, ce se hoce 🙂
Sam traja nekaj casa, da ugotovis da sploh zares hoces. In da to ugotovitev spravis v zagon. Najtezje je meni bilo prve 3 dni pol mi je pa iz dneva v dan bilo lazje.
Lp
Nekje sem videla ob desni strani tale forum, pa sem kar kliknila in ga prebrala od začetka do konca. Bom delila tudi svojo zgodbo, če morda komu pomaga. Stara sem 32 let (ravnokar), kadila sem 16 let. Jutri bo 8 mesecev od moje zadnje cigarete. To ni bil moj prvi poskus, sem jih imela že par, je pa definitivno najdaljši in zadnji, drugi poskusi so bili prej največ 3 tedne. Tudi jaz sem v preteklosti prebrala knjigo Allena Carr-ja, večkrat zapored, racionalno sem vse razumela, vendar mi ni pomagala, še naprej sem kadila. Potem sem kupila tečaj za 500 eur od Nasie Davos za KVT-terapijo v povezavi s kajenjem (CBQ Method – veliko odličnih njenih posnetkov se najde tudi brezplačno na Youtubu, meni so zelo pomagali), ki je bil odlične vsebine, racionalno sem vse razumela, vendar sem po treh tednih nekajenja še zmeraj kadila.
Za seboj sem imela torej že ene par poskusov, vedno bolj pa me je pestilo to, koliko cigaret pokadim na dan. Ena škatlica (niso bili nekaj pretirano močni), torej 20 cigaret na dan, včasih tudi do 25. Vem, da eni kadijo še več, ampak meni se to zdi zelo veliko, praktično ena cigareta ob vsaki priliki in tako naprej. Zelo me je bilo strah za moje zdravje v prihodnosti, imela sem hudo anksioznost, ki je sedaj že veliko boljša, zadnji dve leti sem zelo investirala v sebe, hodila eno leto na KVT terapijo, nato sedaj hodim redno na psihoanalitično terapijo, imam trening vaj za moč z osebnim trenerjem 3x na teden, tečem trail run 2x na teden, za vikend hodim v hribe ali delam pilates. Skratka, zadnji dve leti sem vložila ogromno truda v sebe, tako fizično kot duševno.
Ta anksioznost je bila dve leti nazaj tako huda, da to ni bilo za zdržat. In najbolj od vsega me je bilo strah raka na pljučih. Poznala sem kar nekaj žalostnih zgodb, tudi od ljudi, ki sem jih osebno poznala, ki so se zaključile tragično, prezgodaj in kar mi je bilo najhuje: zdelo se je kot da od danes na jutri, ljudje so šli tudi v roku 2 mesecev. Tega hudiča me je bilo strah še pa še. In vedela sem, da moram imeti zelo močen, čustven razlog: zakaj si želim tokrat za vedno prenehati kaditi, da bi mi tokrat le uspelo. Moj razlog je bil: da bi bila v sebi mirna, stabilna in da ne bi več živela v strahu. Ker kar sem ugotovila kasneje je to: ko enkrat narediš vse kar je v tvoji moči za zdravo in lepo življenje; torej, ko poskrbiš za svoje telo in svoje glavo, vnašaš polnovredno, zdravo hrano, ne kadiš, ne piješ alkohola (oz. le ob redkih priložnostih), greš in športaš, imaš lepe in iskrene odnose in razčistiš stvari v svoji glavi – si v sebi miren in stabilen in kar naenkrat te smrti ni več strah. Tudi obiskov pri zdravniku ne, kot vedno prej, ko sem še kadila. Zato ker veš, da delaš vse kar je v tvoji moči in da ne moreš narediti več kot to. Nazaj na cigarete …
Jutri bo torej 8 mesecev mojega nekajenja. Počutim se dobro. Jaz na primer sem intenzivno žvakala tudi čigumije, ko sva se z možem kdaj skregala, pa tudi jokala sem kdaj na hladnih tleh kopalnice in tulila kot hijena, ko sem hotla samo še en čik. Potem, ko sem vse izjokala, sem parkrat vdihnila, popila malo vode in je bilo bolje. Čika nikoli več nisem prižgala.
V šport sem se vrgla sicer že prej, tudi to je bil del razloga, da sem nehala kaditi. Nekako ni bilo več v skladu z mojo identiteto, novo identiteto športnice, ki sem si jo želela zgraditi in sem jo s trdim delom posledično tudi zgradila. Bilo me je tudi hudo sram tega kajenja. Tako kot je zapisal nekdo drug na forumu, tudi meni je kdaj kdo rekel, da veliko kadim. V mislih sem ga trikrat poslala v tri krasne, ampak sem globoko v sebi vedela, da ima prav in da veliko kadim in da bi bilo bolje zame, da preneham čimprej. Potem pa še ta obljuba, ki sem si jo dala leta nazaj; da bom nehala do 30. leta. Tudi ta mi ni in ni dala miru.
V teh osmih mesecih se je zgodilo veliko stvari. Največji dosežek osebno glede nekajenja mi je moja poroka. Poročila sva se letos v Toskani, in to brez ene same cigarete. Skupaj z mano, je tri dni za menoj namreč nehal tudi moj mož. Preživela sem tudi medene tedne brez cigaret, pa novoletno potovanje po Tuniziji, nekaj prepirov, veliko lepih trenutkov, veliko kognitivno zahtevnega dela, veliko počitka, tudi kakšen koktejl brez cigarete, pa dekliščino brez cigarete … vsaka taka izkušnja te okrepi. Sedaj, ko si jo dal čez, veš, da zmoreš.
Verjetno bi lahko napisala še marsikaj, pa me že precej boli levo zapestje, prav tako me čaka zanimiva oddaja na Netflixu o drsalcih umetnostnega drsanja, ki trenutno tekmujejo na olimpijskih igrah v Milanu. Kakorkoli, za zadnji nasvet vam bom dala to: ko mi je bilo res hudo, sem odšla na sprehod, s slušalkami na glavi in si zavrtel Youtube posnetek z naslovom: How to quit smoking weed: A complete guide (Part 1), youtube kanal: Addiction Mindset. Sama ne kadim trave, ampak to ni pomembno, vse kar pove v tem posnetku lahko aplicirate tudi na cigarete. Želim vam lep petkov večer, vse dobro, veliko sreče in zdravja in pa predvsem samospoštovanja ter jeklene volje. Življenje brez cigaret je navsezadnje neprimerljivo boljše, prav tako pa tudi kava!