Operacija želodca
mucamaca2 res potrebujemo več podatkov, da ti lahko pomagamo. V Ljubljani moraš k psihologinji najmanj dvakrat in istočasno se lahko zmeniš še z dietetičarko. Kolikokrat moraš k psihologinji, se odloči ona, jaz sem bila trikrat.
lilibee v Ljubljani operirata dr. Pleskovič in njegova asistentka dr. Pintarjeva in do sedaj kakšnih večjih težav ni bilo, vsaj ne s tistimi, ki upoštevajo navodila po operaciji.
bleda luna jaz sem še vedno na bolniški (od 28.9), po operaciji še nekaj časa prejemaš antikoagulacijsko terapijo (injekcije), ne smeš dvigovat bremen, jesti bi moral na 2 do tri ure,…
jk207 ti se že lahko odločiš za vrsto operacije, samo v Ljubljani ima glavno besedo o vrsti operacije psihologinja. Sama sem se namreč odločila za trakec, pa mi je psihologinja to odsvetovala, ker baje je več zapletov kot pri resekciji. V principu gre pa v obeh primerih za podobno, povsod se zmanjša prostornina želodca in v obeh primerih ne moreš v želodec spraviti več kot 1 – 2 dl hrane.
danijela primorka…počasi se daleč pride 😉 tudi meni je šlo prvih 14 dni zelo hitro dol, zdaj mi pa teža že cel teden stoji.
živjo,
kot je že t72mara omenila, je odvisno od posameznika za kakšno operacijo se odloči in verjetno tudi od kraja, kje se odločiš za operacijo, ali lj al sg.
pa začnimo od začetka, tudi sama sem večkrat poskušala shujšat oz bila na razlilčnih dietah in ponavadi mi je tudi uspelo izgubit kg, potem pa sem te kg, ko sem končala dieto, pridobila nazaj. Problem je, ker večina od nas še vedno ne razume, da moramo mi spremenit način življenja in prehranjevanja.
Ko sem potem izvedela za možnost teh operacij sem se odločila, da poskusim, prebrala sem si forume, mal pogledala kako zgledajo operacije in kakšne operacije so pri nas na voljo. Najprej sem bila na samoplačniškem pregledu v SG. mislim da je blo to leta 2009. Očitno takrat nisem bila dovolj pripravljena,da bi storila ta korak. Minilo je leto in pol ko sem se odločila, da grem v to. Naročila sem se v lj, ker mi je bilo vse bolj priročno, zaradi razdalje. Na prvem pregledu sem dobila vse napotnice…med drugim moraš tudi 3x k psihologinji. ki ti pomaga spoznat tvoj “problem”.
Jaz sem že od vsega začetka imela v mislih resekcijo, še sama ne vem zakaj točno. Meni se je zdela najbolj primerna zame, mogoče sem si tudi malo napačno (al pa ne) razlagala, da po tej operaciji pač ni več koraka nazaj, Pri trakcu moraš potem hodit na polnjenje, moraš bolj paziti kako ješ (velikost hrane….), bala sem se, da mi bi trakec zdrsnil…ne vem to je prav moje osebno mnenje oz razlaga. V glavnem ni potrebno, da že na začetku veš za katero operacijo se boš odločila, mogoče ti bo pri tem pomagal tudi pogovor s psihologinjo. Tudi če se ti odločiš za eno operacijo, ti lahko psihologinja priporoča drugo. V bistu se ona odloči, na podlagi vajinih razgovorov za katero si bolj primerna.
Dne 30.5. sem bila potem operirana v ljubljanani in z rezultatom sem zelo zadovoljna. operirana me je dr. Pintarjeva, problemov nisem imela nikakršnih ne z operacijo in ne po operaciji.
Sedaj jem 4-5x na dan, jem skori vse, izogibam se belemu kruhu, pašti… če se le da jem vse na bazi črne moke, hodim na fitnes…
Važno je da se vsak, ki se odloči za to operacijo zaveda, da je to samo “bergla” pomoč pri spremembi življenja in da je vse odvisno od tebe same kako boš uspešena. Še vedno potrebuješ veliko samokontrole, odpovedovanja, reda pri prehranjevenju….je pa vsekakor veliko lažje saj ti želodec pove kdaj je dovolj, od tebe pa je odvisno ali ga boš poslušala.
Upam, da sem vam odgovorila na vsaj kakšno od vaših vprašanj….drugače pa mi lahko še vprašate, kar vas zanima, z veseljem vam bom pomagala.
lep pozdrav,
danjela
anchulinka in jk207 da vama še jaz malo razložim po domače kako je pri stvari in sicer pri trakcu mora biti zeloooo disciplinirane in se določeni hrani prav odpovedat, kot je grozdej, solata,….zato kjer obroček stisnejo nastane čisto mala luknjica kjer hrana gre skozi in ponavadi, če se ne prežveči dobro se lahko zatakne, zato je obvezna disciplina žvečenja. No naj ne bi imele kakega teškega napora, da vam trakec ne zdrsne ali se zažre v želodec ali se vam zgornji del želodca razširi. Skratka zelo zelo pazit in upoštevat navodila in ne bo problemov. Ko sem bila na OP je ležala ena fejst punca, ki so ji odstranili trakec, ker ji je zdrsnil, vzroka pa naj ne bi vedela, ker ni nič kaj takega počela. No moje mnenje za trak je, da je zelo nepredvidljiv, ker nikoli ne veš kaj se zgodi pa še vsak mesec moraš hoditi v SG na polnjenje pa praznjenje.
Resekcija tu vam samo želodec zmanjšajo in pazit morate kaj jeste in koliko, ker če se boste samo 2x prenajedle se vam bo želodec razširil in boste lahko spet veliko pojedle in se zredile nazaj. Osebno poznam dve ženski ki sta imeli ta poseg ena pred 5 leti druga pa pred 2 leti in sedaj so se začele rediti in zdej si želita operacijo bypass.
Bypass pa je poseg za katerega sem se odločila jaz in sicer, ker tu ti prerežejo želodec na manjši del v katerega gre hrana in večji del želodca pa ostane za tvorbo želodčnih kislin, ki so pomembne za prebavo. Na večji del želodca pa speljejo del črevesja, kjer vsrkava vitamine in kalorije a na drugi mali želodček ali žepek pa speljejo ostalo črevo, kar pomeni, da kalorična hrana se ne more vsrkati vsaj en lep čas pa vitamini tudi,kasneje pa se črevo navadi vsrkavati, zato morate doživljensko piti vitamine in minerale, to je pač cena te OP. Prednosti so v tem da kasnejših problemov ni, edino, če si jih naredite same in sicer da pijete takoj po obroku ali vmes obroka, pa da se preveč najeste pa bruhate,… če se držite navodil je prav lepo in zanimivo jesti in hkrati hujšati. No jaz sem sedaj 3 tedne od OP in se še učim kako in kaj in vam povem da komaj zdej jem kot človek tako lepo počasi in kulturno pa še malo, hehehehe.
Iz mojih izkušenj vem le to da v LJ so zelo zelo strogi in bolj počasi vse poteka kar pomeni, da lahko čakate na OP do 1 leta. V SG pa ipak gre vse bolj hitro, če seveda nimaš ITM-ja visokega da moraš prej shujšat. Če je vse ok in da ti ni potrebno dosti shujšat si v roku 3 mesecev na vrsti. Jaz osebno sem čez 10 mesecev prišla na OP ker sem mogla dosti shujšat pa še OP so mi 1x prestavili. Dosti žensk, ki sem gocorila z njimi je v roku 3 mesecev šlo na OP.
No jaz sem kar tako po domače napisala, da vam bo lažje, morda kej izpustila, ne namerno v glavnem dosti iščita po netu o teh OP in poglejte si celo kak posnetek na youtube.
Če pa imata še kaj za vprašat pa kr vprašajte, lahko tudi prek zasebnega sporočila.
L.p. Vesna
zdravo…
mene zanimajo določene stvari glede operacije želodca. zanima me vsa nevarnost ki pride s tem pa seveda vse kar je pozitivno ki sem naročena za pogovor glede operacije želodca ampak še vedno malo cincam ker vsi ljudje ki jih malo sprašujem glede tega, verjetno sparšujem neprave, govorijo da je to zelo slabo da ne vem kolko ljudi je umrlo al kaj takega..
da povem malo o sebi js sem se v enem letu zredila 60kg to je bil zame en velik šok ki res nikoli nisem bila močna sem zmeri mela mojih 70kg in sem bla ful ok in pol naenkrat saem začela met velike težave z menstruacijo od tega sem mela težave tudi z živci in nazadnje se mi je teža dvignila za 60kg.
res bi rada malo več vedela o temu da se lahko tudi pol lažje odločim.
lp
danijela primorka in vekybel …………………hvala vama za pojasnila glede vrste operacije. Mene same sploh ni strah operacije, strah me je ker ne vem če se bom lahko obvladala in se ne bom več prenajedala. Jaz prej nikoli nisem imela težav s težo, pred 10 leti sem zaradi stresnega življenja zbolela na živcih, dobila antidepresiv, ki ga jemlem še danes. Zdaj sem že več let počutim vredu, toda ta zdravila so mi dala ogromen apetit, ki se mu ne morem upreti. Dvakrat sem že uspešno shujšala, toda potem nisem mogla nadzirati svoje teže. Takoj po končani dieti sem se začela prenajedati, hrani se sploh ne morem upreti in kolikor sem jaz iskala podatke mislim da gre pri meni za kompluzivno prenajedanje. Sama ne morem iz začaranega kroga, zato iščem pomoč in seveda informacije. Zanima me kake vrste jedec ste bile ve pred operacijo. Ker mene je najbolj strah, da če se zdaj zavedam, da delam narobe in da se ne morem upreti hrani, ne vem če se bom potem lahko uprla. Že v naprej hvala za vašo pomoč in nasvet glede tega.
jk207 menim da bi bil bypass dober zate. Jaz sem pred OP jedla veliko količino hrane pa sladko. Po OP ne boš sigurno toliko pojedla, ker ti želodec ne bo dovolil, verjemi mi, če boš samo malo več pojedla kot bi smela boš takoj dobila porcijo in ko se boš naučila boš jedla normalno in boš srečna. Jaz ti svetujem da greš na pogovor in se potem odloči kako naprej.
temicufi ne poslušaj ljudi, ki se ne spoznajo na to, še nobeden ni umrl glede te OP.
To ni nič nevarno, ker to je pripomoček da zdravo živiš. Prej je nevarno da tako nadaljuješ in da stakneš kako sladkorno pa povišan pritisk pa še dosti tega. Tudi tebi svetujem da se naročiš na 1. pregled kjer ni nič obvezujoče pa se potem odločiš kaj boš. Malo si preberi poste za nazaj ki smo pisali, še najbolje si vzami čas in preberi cel forum, če te res toliko zanima in tako boš vse zvedela, ker je vas novih dosti in vsak sprašuje isto in iskreno povedano se nam ne da pisat eno te isto pa brez zamere.
Spet jaz, kako je to pravzaprav lepo, da kaj na takle način izvem. Hm, jaz sem se naročila pri psihologinji pa je bila po telefonu zelo neprijazna, še dobro da do sedaj nisem imela stikov z njimi. Dvakrat bi še verjetno zdržala, pa me zanima, tukaj nekje sem prebrala, da je nekdo dobil negativno mnenje psihologa, tako, da me kar malo skrbi. Sem precej svojeglavo bitje in imam kar nekaj težav, če mi kdo ni všeč. Torej, sedaj je tale gospa, pa endokrinolog. Če prav berem je tukaj nek dr. Šubic iz Mb, v Ljubljani pa ne vem na koga naj se obrnem. Če ima kakšna izkušnje s tem, prosim, prosim, prosim za ibnformacije. Lep pozdrav. Pa še to, tistim, ki ste že prestali operacijo sem kar malo fouš.
ta72mara…šele zdele ugotovila,katera si…jaz sem ćakala na prvi obisk,ti pa si bila že z vsem izvidi. Si pa res dolgo čakala,glede na to,da se mi zdi ,da si rekla,da so te že enkrat klicali,pa si ti prestavila,ker nisi mogla…ase motim ? Ali si tudi zdaj ,kdaj sama prestavila,ali pa so te oni tako dolgo pustili čakati ?.
V glavnem ..super,da je vse za teboj in da ti kg grejo lepo dol
Pozdravljeni!
Ponovno se malo oglašam. Sicer vas berem vseskozi…in je prav zanimivo.
Za mano bo 3.10. mesec dni po OP in počutim se odlično. Kg sicer počasi grejo dol, in sem mnenja da je v redu tako, kot pa neki drastični vpad naenkrat… vsaj ponedeljek se tehtam, in takrat je vsakič 1 kg manj, nič več in nič manj… s tem da jem vse kar mi paše, le da jem počasi in previdno, ter dobro prežvečem!! Brez pitja po obroku ali pred… ne pojem veliko, jem pa večkrat!
Moaj teža pred op (ko sem sploh začela s tem je bila 107, na mojih 155 cm), na dan op sem jih imela 96, kar pomeni da sem jih nekaj le spravila dol…sedaj pa jih imam 85…s čemer sem več kot zadovoljna… telovadim še ravno ne, razen doma s tamalima dvema, najmlajša je tik pred tem, da bo shodla..tako da sem v gibanju vedno, le vsak večer si utrgam urco, in grem na en sprehod, sama, kjer imam hitro hojo…
Pa vi operiranke, kako ste?
Ima katera sedaj 8.11. pregled v BA Sg?
Ogasite se kaj..lep pozdrav do prihodnjič.
Barbara
pozdravljeni
tudi jst sem razmišljala o tej operacija, ampak sem rekla ne. sem se odločila da bom spremenila način prehranjevanja. po operaciji bi ravno tako morala jesti po normativih oziroma se zdravo prehranjevati.
sedaj gredo kilogrami počasi dol, počutim se odlično, pa komaj čakam da dosežem tako težo da se lahko spet zavihtim v sedlo.
pozdrav
pozdravljene,
zadnje čase poslušam zgodbe o operirankah, ki se po dveh, treh letih po operaciji začnejo rediti nazaj….in imajo resne težave s tem…
menda je med njimi tudi tisto strašno simpatično dekle, ki je bila ena izmed prvih ki so o operaciji spregovorili v javnosti (Tanja ???? je sodelovala vTV oddaji na to tematiko)
kdo ve kaj o tem in zakaj se to dogaja? so vzroki v psihi ali na fizičnem nivoju???
da nebi bila slučajno napačno razumljena in napadena kot “antipropaganda za operacije”- tudi za menoj je operacija, 7 mesecev je že od nje, kile lepo zgubljam, vendar si zelo želim, da bi se o teh zadevah pisalo predvsem realno, ker problemi se dejansko lahko začnejo šele čez čas, pa je fajn, če se o tem spregovori na glas, je človek vsaj pripravljen na to, da si , če do tega pride, zna pomagati ali poiskati ustrezno pomoč … jbg, vedno bolj se zavedam, da smo po operaciji res ZELO prepuščene same sebi…
To se pa dogaja zato, ker so te operacije napačno predstavljene in jih napačno sprejemate. 90% operirank verjame, da ji bo operacija, samo operacija, spremenila življenje in da se bo hujšalo samo na osnovi operacije, brez malo vloženega truda in brez kakšnega strokovnega članka o prehrani. Na začetku je padec teže velik in je marsikdo zadovoljen ter samo pomaha, kaj mi bo dodatno mnenje o prehrani ali gibanje, če pa vse operacija naredi zame….. Veliko deklet si po mojem mnenju sesuje metabolizem in potem ko je neko obdobje mimo, ko telo začne “štrajkat”, pobere vse kar se poje v svoje rezerve, pa smo tam kjer smo, da se zredijo nazaj….
Ko sem bila pred meseci nazadnje na tem klubu v SG me je skoraj kap zadela, ko sem slišala sestro prebrati navodila, kako se hujša. Takšna miselnost je veljala pred 1000 leti in ne morem verjeti, da so zdravstvene ustanove tako slabo izobražene o zdravem hujšanju. Morda je zdaj že bolje, ne hodim na te klube, ker žal nimam časa, niti se ne čutim oklicane, da bi komurkoli solila pamet, pomagam lahko, da vam tukaj kaj napišem in da vam že enkrat dopovem, da ni fora v tem, da poješ do 1200 kalorij dnevno in je to to, kot se govori po teh klubih…. Pamet v roke in pazite na svoj metabolizem po operacijah, saj je še bolj na udaru, zaradi začetnega premajhnega vnosa kalorij, še posebej bypass se mi zdi sumljiv. Če znate najti tole temo, če znate najti med.over.net, preberite še ostale teme na teh straneh, poiščite strokovne članke na netu in se bo marsikatera zgodba po operaciji drugače zaključila.
Sicer pa, vse se začne in konča v glavi… Sem že stokrat ponovila in še enkrat bom, če v glavi ne spremeniš odnosa do hrane, če iščeš izgovore, zakaj se nimaš časa rekreirati vsaj dvakrat na teden, ti nobena operacija ne bo pomagala. Mogoče na krajši rok, na daljši pa nikakor. Hujšanje ni samo seštevanje kalorij….
Jaz sem se odločila, da želim spremeniti svoje življenje na daljši rok, veliko vem o prehrani, kljub operaciji. Vsak dan pojem nekaj sladkega, celo na pico grem kdaj in se ne zredim. Seveda so to normalne količine, ker mi gre tako na živce, ko me ljudje, ki so me poznali prej, na vsakem koraku sprašujejo, če sploh kaj jem itd. Upam trditi, da je moj metabolizem stabilen in sem sama veliko garala za to kar imam danes. Športam pa še vedno do 4 krat na teden, ker mi je prešlo v navado…..
Pozdravljeni.
5.decembra imam v KC Ljubljana za odstranitev odvečne kože po operacij bypass. Zdej mam pa prošnjo….vsi tisti, ki ste že imeli to…ali bi me prosim lahko kontaktirali na mail renataxyw@gmail.com. Imam par vprašanj….bi bila res vesela.
Hvalaaa!
Pozdravček vsem.