Operacija želodca
Ojla……………
vekybel, res je, da vsaka operacija pomeni neko tveganje, toda trakec le ni tak drastičen poseg v organizem in lahko črez nekaj časa naredijo nazaj prvotno stanje. Pa saj jaz toliko razmišlam o hrani in hujšanju in zraven o operaciji, da se mi že kar blede. Res ne vem kaj naj naredim.
Je mogoče katera, ki ima trakec in je iz okolice Celja oz. Slovenskih Konjic in bi bila pripravljena da se dobiva na kavici, ker meni roji tisoč vprašanj in se mi zdi, da bi bila najbolj pomirjena, če bi nekoga v živo vprašala in se prepričala na štiri oči kako je v resnici s hujšanjem po operaciji. Ali pa če je mogoče katera pripravljena napisati tel. številko, pa da jo lahko pokličem. Res bi mi to ogromno pomenilo in bi se veliko lažje odločila za prvi korak in se naročila za pregled pri dr. B.
Vem da sem zatežena, ampak ne morem iz svoje kože.
Že v naprej hvala!!!!!!!!!!!
Linca77, pri meni je bilo popolnoma enako kot pri tebi, ko sem odhajala s prvega pregleda še vedno nisem bila prepričana v to, da bom šla na operacijo. Nato sem imela že vse izvide, pa sem še vedno “cincala” in se naročila k dr.B na drugi pregled šele čez 3 tedne in ne takoj, čeprav bi lahko. Sem se pa res v teh 3 tednih (tudi prej že) informirala glede teh posegov “300 na uro” (prebrala tisoč in eno stvar, stopila v kontakt z ljudmi, ki so to dali že skoz).
Skratka odločilno je bilo to, da je vsaka, ki sem z njo kontaktirala, rekla, da bi šla 100% še enkrat na operacijo, najbolj pa me je prepričala, ženska ki je rekla, da ji je žal, ker to ni naredila že pred 10-imi leti in zaživela normalno.
Pa še to, ko sem šla na drugi pregled k dr.B, sem tam srečala deset in več ljudi, ki so imeli za seboj poseg in so bili fulll zadovolji, Sta bili pa tam tudi dve ženski, ki sta imele težave s trakom, ampak sta se kar “tresle” od strahu, da bi jima ga ven vzel in bi morale živeti brez njega (strah, da nebi ponovno začeli pridobivati na teži). Ena ga je imela že 5 let, druga pa 3 leta.
Danes teden pa grem jaz na sprejem, držite pesti da bo vse o.k.
P.S. Sem pozabila odgovorit; jaz vedno nekaj jem in sem sladkosned, tko da je zame najbolje bypass.
Ojla…………
CVETKA34, hvala ti za odgovor. Tudi jaz se ne morem odreči sladkarijam, tako da bi tudi meni bil verjetno najboljši bypass. toda se tega zelo bojim, jaz bi se lažje odločila za trakec. Kake težave pa sta imele tisti dve gospe iz čakalnice za katere praviš, da imata trakec in da sta se tresli od strahu, da ga jima ne bi vzel. Verjetno bom res morala poklicati in se naročiti, drugače enostavno ne bo šlo, ker vem da iz te godle ne bom brez strokovne pomoči mogla priti.
CVETKA34 , hvala ti za odgovor. Želim pa ti seveda, da to operacijo čimlažje prestaneš in pa veliko uspehov pri izgubljanju kg. Pa seveda poročaj nam čimbolj izčrpno kaj se je dogajalo v bolnici in pa potem doma……….SREČNO…………….
cvetka34 želim ti veliko sreče in čim prejšnje okrevanje. Lahko si srečna ker si tako blizu sanjam. Bomo držali pesti zate. Ne pozabi na nas da nam sporočiš kako je bilo ok.
linca77 pri trakcu se ne hujša kar tako hitro kot pri ostalih OP, gre bolj počasi, ker moraš biti bolj disciplinirana kot sem ti napisala. Glej vzemi si čas in preberi cel ta forum in boš takoj vedela kako in kaj. Teh dveh žensk pa je bilo strah da jim ne vzamejo trakca ker se bojijo da se bodo zredile nazaj. Je pa mi moja prijateljica povedala ki se je OP v LJ da hodi en gospa ki ima trakec in je že dosti shujšala in jim je pokazala kako se vidi sonda zdej ko je shujšala in da občuti in jo mal moti. Ti si vseeno preberi ta forum kot smo ostale in boš dosti pridobila informacij.
Ojla……………..
vekybel, res bom morala prebrat celi ta forum, da še dobim nekaj informacij, saj veš, še vedno je sto in eno vprašanje. Me pa zanima kdaj bo naslednje srečanje operirancev v Slov. Gradcu in če se ga lahko udeležim glede na to, da še nisem bila operirana in se še le odločam za ta poseg.
Zanima me tudi, kje je to srečanje, a je to v bolnici ali kje drugje.
Je mogoče katera, ki ima trakec in je pripravljena dati tel. številko, da bi jo lahko poklicala, res bi bila hvaležna. Glede svojih kg sem res ful obremenjena, sploh ne grem rada v družbo, ker se ne počutim sproščeno , samozavest je čisto na dnu in imam kar nekaj ljudi okrog sebe, ki me gledajo zviška in se posmehujejo, češ pri takih letih pa takole debela in komentirajo , da mi ni nobene sile, da sem se od tega kako dobro mi gre takole zredila. To me najbolj boli, ljudje res ne poznajo težav s katerimi se srečujemo mi in gledajo na točisto po svoje. Da pa je to naše življenje eno sama borba s kilogrami in, da se celi svet vrti samo okrog izgube kilogramov in ko nam ne rata smo še bolj prizadeti in še majn samozavestni. Vsaj pri meni je tako.
Se opravičujem, da takole nakladam, ampak mi je dosti bolje, če lahko nekomu potožim. Hvala vsem ki me bodrite in mi pomagate.
linca77:Js imam ITM 61,3 in čez 100kg preveč in sem se odločil da grem v to in sem trdno odločen da mi bo uspelo.
Tebi želim,da izgubiš strah,da ti uspe in se odolčiš,da greš v to!Ne nakladaš,vsem nam je lažje ko si tako svetujemo.Tako nam bo lažje in tudi uspelo!Ne obremenjuj se z drugimi,ki se ti posmehujejo,ker ti niso vredni tvoje pozornosti.Zdej bo prišel tvoj čas…Veliko volje in vstrajaj!
Linca77 koliko kg pa imaš oz. kolkšen ITM imaš? Jaz se nikoli nisem obremenjevala s svojimi kilogrami, tudi danes se ne. Za operacijo pa sem se predvsem odločila iz zdravstenih razlogov, saj so se mi začele pojavljati težave, ravno zaradi teže. Tko, da se ne obremenjuj z ljudmi okoli sebe, saj tega niso vredni. Pa še zadovoljstvo jim delaš s tem, ko opazijo, kako ti je hudo. Ti živiš svoje življenje, zato ga JEMLJI Z VELIKO ŽLICO.
VEKYBEL, ja res že komaj čakam, da bo operacija za mano. Me je pa malo strah same operacije in še malo bolj “novega življenja”. Seveda se bom javila, takoj ko bo mogoče.
Lujko32, zelo mi je všeč, da si tako trdno odločen, saj verjamem, da si oz. smo na pravi poti. Samo tako naprej!
Bleda luna, kje pa si? Ku – kuc
Pa še eno vprašanje, tiste, ki ste bile operirane-bypas (ker si 5-6 dni v bolnici), kaj ste nesle s seboj v bolnico?
Ojla…………….
lujko32, jaz ti želim, da resnično prideš do svojega cilja in da zaživiš polno življenje čimprej. Na zastavljeni poti pa seveda čimmanj težav. SREČNO……….
CVETKA34, jaz sem velika 158 cm, težka pa 104 kg. Torej moj ITM je nekje 41. Vem, da se ni vredno sekirati zaradi tega ker te drugi zaničujejo, toda v podzavesti pa to vseeno strašno boli. Tudi pri meni so zdravstvene težave zaradi debelosti ( dušenje, holesterol, močne bolečine v križu in nogah, zjutraj ko se vstanem komaj pridem po stopnicah v spodnji štuk………….). Velik problem pa so tudi oblačila, ki jih v normalni trgovini sploh ne dobim, ker mene je največ v trebuhu in pol sem še majhna, tako, da mi nič ne paše. Najraje sploh ne kupujem, ker vem da mi ni nič prav. Kupim le tisto kar vem da nujno rabim.
Jaz držim pesti za tebe, da bi bilo na operaciji vse tako kot mora biti in srečno tudi kasneje pri hujšanju………..
DRAGA CVETKA34
Vem,da te je strah operacije same,ampak osebno ti lahko rečem,da ti kar malo zavidam,da bo to kmalu za tabo.Verjamem,da ti bo uspelo-res.In kar vidim te vso nabito z energijo,kako podpiraš vse okrog sebe in seveda tudi mene.
Tudi juti mislim nate…zdaj,ko imaš mojo tel.št. me kar pokliči in poročaj
Že vse napisano, ampak naj bo znova: dobivamo se vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 14:00 (naslednji klub bo 25.10.) v Bolnišnici SG na Pediatriji, v sejni sobi oz. knjižnici – ne vem, kaj piše točno na vratih. Pride pa lahko vsak, tisti, ki se šele odloča o operaciji, in tisti, ki so jo že prestali.
Ojla, pozdravljeni
Ja že kar nekja časa se nisem osebno oglasila, dokaj redno pa prebiram tale forum. Že iz odgovorov zveš ponavadi vse, kar te zanima.
Moj datum se res zelo hitro približuje. 26.10. imam opreracijo – trakec. Se zelo veselim, bolj kakor me je pa strah.
Zanima me ali je potrebna napotnica za sprejem v bolnišnico? Če je kdo jo izda, dr.B ali osebni zdravnik? Jutri 19.10 imam anezistiloga. A anezistiolog le pregleda zadnje izvide, ali sam še opravi kakšen pregled?
Upam, da bom kmalu konec, ker moram letet na konferenco.
aja še to, saj si v sobi skupaj z operiranci želodca? Mislim, da je tema skupna, če ti je do pogovora :)))
Res fajn bodite, A
veš da te razumemo,sedaj imam datum še za kardiologa 30.11.2010,psihologinja in dietičarka 04.11.2010 sedaj pa še endokrinolog, imam obljubljeno v decembru-malo po vezah, ampak važno da bo!!!!!!
zanima me kako je pri psihologinji,mal me je strah ker sem zelo čustvena in vedno jokam, pa ne bi rada izpadla kot nekakšna neuravnovešenka[/quot
No lepo, potem boš ravno vse izvide naredila do novega leta. Superca!
Pri psihologinji pa ni čisto nič hudega, vse se ga bojijo , ker ima kao zadnjo besedo in pol si jo predstavljaš kot neko zateženo babo, pa temu ni tako , tam te bo pričakala mlada lušna in umirjena puca s katero se bosta pogovarjali o prehrani , kako se prehranjuješ in kdaj in koliko poješ. Pomagala ti bo rasporediti obroke čes dan in črtala stvari iz jedilnika katere nebi smela jast oz. jih lahko ješ občasno. Mene je bilo tudi strah in sem tudi sparševala po njej kakšna je , a sem spoznala da je super ženska.
Lepo urejaj paperje in čim prej zopet k dr. Pleskoviču
Napotnico ti da tvoj osebni zdravnik.
Anesteziolog pregleda vse izvide (ekg, dihalni test, krvno sliko), poleg tega te tudi sam pregleda in povpraša.
V sobi si skupaj z drugimi pacienti, med katerimi so lahko tudi operiranci zaradi debelosti, ni nujno, da boste vsi operiranci na isti dan tudi v isti sobi.
Ojla………
LenčkaM. hvala ti za informacije glede skupine v SG. Če bo le možno bom prišla, ker bi res rada se v živo s kom pogovorila.
Me pa še nekaj zanima, a ima katera zdravila zaradi psihičnih težav in koliko to vpliva na odločitev pri psihologinji. Vem, da na samo operacijo ne vplivajo, me pa zanima če kaj vpliva pri psihologinji. Jaz imam ta zdravila že cca 10 let. Jem skoz ista zdravila in je moje stanje dokaj vredu, me je pa strah, da bi se psihično zrušila po operaciji. Ful me je strah. Ima katera podobne izkušnje, prosim če mi lahko malo svetujete glede tega.
Veliko uspeha pri hujšanju………….