Operacija želodca
O Podgorka, ja lepo je slišat da ti gre na bolje, res lepo. Prov vesela sem da si se javila in nam zaupala kako ti gre.
Ja tudi pri meni je bila tekočina problem, sedaj pa si postavim 1,5l flašo namizo, zraven računalnika in ko delam počasi srkam , kar iz flaše.Po končanem šihtu pa sem začudena , ker v njej ostane morda samo kakšen deci. Tako jaz spijem 1,5l v službi , doma pa mogoče še kake 0,5l.
No se vidimo 1.9. , komaj čakam da te vidim, zdej sigurno izgledaš že ko kakšna missica.
Ja točno.. he, he, he, to je pa taka stvar… ko je ljubi bugec višino talal je bla Podgorka tako zagreta, da je 3x roko dvignla, pa je dobila kar je hotla celih 176 cm. In draga paper zakaj bi pa karkoli zamerla, vprašaš pa ja lahko a ne?
Pa najlepša hvala za nasvete glede pitja. Saj v bistvu sem to že poskušala, pa mi nekako ne uspeva… se bom morala bolj potrudit.
zivjo,
prebiram tele strani, pa bi prosila za par informacij, ki jih nisem zasledila, ali pa sem jih spregledala
– ali dobiš trak oz obroč na želodec za vedno- ali pa se po določenem času odstrani?
– koliko časa se po operaciji prebije v bolnici?
– na kakšen način si pomagate po operaciji z lakoto “v glavi”,
– ali si po operaciji na doživljenjski dieti – mislim na to, da določenih stvari ne smeš jesti – ali pa lahko ješ vse, samo v malih količinah
zelo vesela bi bila, če bi se kateri dalo odgovoriti na tale vprašanja, ker se tudi sama bojujem (neuspešno) s kilogrami…. in to že nekaj let. se mi zdi, da sem prilezla do “podna” in iščem rešitev… imam tam nekje 60 kg preveč, vse me boli, tako na fizičnem kot psihičnem nivoju, pa ne zmorem stopiti iz začaranega kroga.
za odgovor se vnaprej iskreno zahvaljujem!
lenka
– trak imaš lahko vse življenje, lahko ti ga pa tudi odstranijo na tvojo željo ali zaradi različnih razlogov
– pri traku greš hitro domov, ne vem točno, drugi ali tretji dan; pri bypassu pa četrti ali peti, sem že pozabila, kdaj sem šla
– z lakoto “v glavi” je različno, eni pravijo, da nimajo problemov, da se jim nič ne lušta pregreh, drugi pa se vsakodnevno bojujemo z mislimi na kaj pregrešnega – težko reči, dejstvo je, da moraš spremeniti življenjski stil (gibanje, zdrava prehrana…) in to za celo življenje, kar pa je velik izziv, operacija ti pri tem lahko le delno pomaga
– kot sem že napisala, za uspeh moraš spremeniti življenjski stil, tudi pregrehe so lahko, ampak moraš biti karakter, da se znaš ustaviti; sama imam bypass, pa mi nobena hrana ne dela nekih velikih težav, ok, mastnega ne jem, smetana mi včasih slabo naredi, pa preveč sladkega tudi, sicer pa lahko jem vse; nekatere pa imajo težave, ker enostavno ne prenesejo razne hrane po operaciji, telesa različno odreagirajo
Oj!
Jaz99, seveda ne zamerim,vendar sem na operacijo tako hitro prišla, da se nisem uspela dovolj pozanimati o njej…dejansko sem največ informacij dobila od sestre, vendar so njej velik del želodca odrezali, jaz pa imam obroček, kar pa je popolnoma različna stvar…vem da je tukaj ogromno odgovorov, vendar vsak od nas vrjetno kdaj zapade v stisko in takrat postavi določeno vprašanje…moja predstava je bila da bom kar naenkrat suhica, sedaj pa sem v skoraj treh mesecih izgubila okoli6,5 kg, in se mi to na momente zdi premalo, čeprav pred op. nisem shujšala niti kilograma… :-0
večino časa sem zadovoljna sama s sabo in z temi minus kilogrami, pridejo pa trenutki, ko se mi zazdi premalo…je pa res, da na določn dan pojem skoraj isto kot prej, na določen dan pa minimalno…zato upam da ko pridem na 4 ml, da bo hrane še manj,,,
lp
res iskrena hvala za odgovor! danes sem bila pri zdravnici, pa mi je rekla, da me absolutno podpira in da mi bo dala napotnico za operacijo, če se bom odločila. pa moram priznati, da me je strah. ko sem brala, da za kosilo pojeste 3/4 kavne skodelice hrane, se mi je zazdelo, da sama tega nebi zmogla. ja, da bo treba jesti resnično manj mi je popolnoma jasno, ampak tako miniaturne obroke si pa vseeno nisem predstavljala… čeprav predvidevam, da ste tudi ve imele podobne dileme, a ne?
ali zdravnik operira še vedno samo na štajerskem koncu, pa če sem prav razumela, obstajajo tudi podporne skupine za tiste, ki so šle na operacijo – ali so te tudi v ljubljani oz njeni okolici?
se opravičujem če težim z vprašanji, ampak imam tako zmešnjavo v glavi, da sama ne vem, kaj bi…
stara sem 46 let – je za operacijo boljše, če si mlajši?
lp, alenka
Ljubljančanka Lenka, moja soimenjakinja, pa malce daljša soseda (sem iz Ivančne Gorice), operacije delajo tudi v Ljubljani. Več informacij – telefonske številke… dobiš v temi OPERACIJA ŽELODCA – INFORMACIJE.
Glede miniaturnih obrokov, to je bolj na začetku po operaciji, potem gre tudi kaj več v želodec (za trak ne vem, mislim pa, da bolj malo naenkrat, zato pa ješ večkrat po malo in tudi počasneje).
Podporne skupine so v LJ za operirance v Ljubljani in v SG za operirance v Slovenj Gradcu, za drugje ne vem. Za SG vem, da greš lahko tudi pred operacijo na klub, celo zaželeno je, za LJ pa ne vem, kako imajo urejeno. Vem le to za LJ, da če si operiran v SG, potem ne moreš it na klub v LJ, mene je njihova psihologinja prijazno odslovila, ker zame ne dobijo priznanih stroškov, če sem jo prav razumela. Pa razlog je tudi verjetno v tem, da je moja dokumentacija o operaciji in potem hujšanju v SG. Ravno zato pa bi bilo dobro, da bi bil nek inštitut na ravni države, ki bi povezoval vse, ne glede na to, kje si bil operiran.
Starostno operacije niso omejene, ustrezati moraš pogojem za operacijo (visok ITM), pa sposobna moraš biti prenesti operacijo (anesteziolog ti mora dat žegen zanjo).
ljubljanska lenka:
Nekeha dne v začetku februarja se mi je zgodil klik v glavi, da bom umrla, če ne bom posegla po radikalnem rezu, kajti življenje s kilogrami je postalo neznozno. Zdelo se mi je, da vsak dan z vsakim grižljajem zastrupljam sama sebe, ne glede ali sem pojedla en grozd ali pa celo salamo. Ves organizem je deloval toksično navznoter in vse kar sem zaužila, me je zastrupljalo.
No, ko se je torej zgodil tak klik, sem odkrila tudi to spletno stran. Vzela sem si nekaj dni in sistematično prebrala vse poste od prve strani naprej, še dobro se spominjam, da jih je bilo nekje okrog 210 strani. Spočetka je bilo vse zmešano, nicki so se mi pomešali, nisem (z)mogla spremljat “zgodb”. Vsega je bilo naenkrat preveč. A sliko o tem, kako vse skupaj poteka, kaj se zgodi, kakšna procedura se opravi in kako se odzovejo različni odrganizmi, to sliko sem pa le dobila.
Ko sem potem tu naletela na eno telefonsko številko, sem brez oklevanja poklicala in asja se je bila takoj pripravljena dobiti z mano.
Spremljala sem spletne dnevnike (z vsega sveta) operirank na yutubu, prebrala vse objave od s. Andreje in dr. B., tudi njihovo spletno stran… skratka, vse, kar mi je kazal naslednji link, sem pograbila…
In prav to se mi zdi najbolj pomembno: namreč da sem se seznanila vsaj do neke največje možne mere z vsemi razpoložljivimi informacijami, ki so bile (meni) na voljo.
Pa nisem imela ne strahu, ne pomislekov, ne tesnobe, bolj sem se odločala med Lj in Sg.. ampak v te dileme so me vodili bolj osebni kot medicinski razlogi.
In enako svetujem tebi. Vzemi si čas, beri in preberi ta portal; vseh informacij ne boš mogla dobiti, ustvarila pa si boš sliko o tem, skozi kaj so šli tisti, ki so se že odločili. Navsezadnje je bilo po moji oceni v SLO operiranih blizu 1000 ljudi (samo dr. B. je uspešno! operiral več kot polovico teh) in še nekaj: posege na želodcu in prebavilih imajo tudi bolniki s povsem bolezenskimi indikacijami: koliko je tistih, ki so imeli raka, pa so jim odrezali želodec in so lahko po ozdravitvi povsem normalno živeli. Zame je bila tudi to pomembna informacija… in sploh so se operacije na želodcu sprva opravljele le zanje…
Preden sem šla na OP sem na ta portal postavila vprašanje, če kdo obžaluje, da je dovolil ta poseg in noli so le odgovori, da bi isti poseg naredili še enkrat!
Moje življenje se je popolnoma spremenilo, tudi (neznosno počasna) prebava, za katero zdaj vem, da je bila odločilna za občutek toksiziranosti. Počutim se ne le 23 kg lažja, ampak tudi 23 let mlajša, najbolj pa bom zadela počutje, če zapišem, da se moj organizem počuti veselejši. In imeti vesel organizem je gotovo sreča.
Vse dobro!
Z.
lenčkaM, Zora, hvala vama. mi veliko pomenijo vajini odgovori. saj je mogoče hecno to slišati, a nekako s pisanjem, ki je namenjeno meni, dobivam počasi občutek, da se iz “zunanjega opazovalca” spreminjam v “udeleženca” te teme. zdaj rabim le tisti klik še sama, da stopim še korak naprej in se prijavim. in se odločim med lj in sg. sicer se bodo pa čakalne dobe zdaj verjetno še podaljšale, že prej je bilo skoraj eno leto potrebno čakati, a ne?
sicer ne vem ali se o tem lahko piše tukaj – kakšne pa so izkušnje v lj? za sg sem slišala, da ni le zdravnik – operater odličen, temveč da so tudi sestre in osebje nasploh zelo prijazni. za lj pa nimam nobenih informacij.
lp, alenka
Glede čakalnih dob je različno, ene čakajo tudi po pol leta ali več na prvi pregled z napotnico (lahko greš samoplčaniško na Ravne k Breznikarju – prideš skoraj takoj na vrsto), druge pa so dobile datum prvega pregleda v SG z napotnico skoraj takoj, v roku meseca. Čisto različno, kako imaš srečo. Boš videla, ko boš poklicala.
Osebje v SG je ok, imaš pa tudi različna doživetja, tudi na forumu so objave, za Lj pa imam samo en vtis o njihovi psihologinji, ko sem bila na enem njihovem predavanju, in je v redu, zelo prijazna.
Sicer pa razmisli, preberi temo o operaciji na teh straneh in se odloči glede na različne dejavnike.
če te zanima kaj je nintendo wii, poglej tole:
http://www.youtube.com/watch?v=s_w7uEjitDM&NR=1
maš pa različic ogromno – ples, razne vrste aerobike, različni športi in zabava……………
:)))