Operacija želodca
presta:
sedaj po operaciji ko ti je vse skupaj popustilo lahko ješ vse-seveda po malo in dobro prežvečeno-poskusi zelo počasi in potem počakaj kakšno minutko in boš videla ali te kaj tišči ipd.Jej pa raje večkrat po malo!Pomembno je da ne vnašaš kalorične hrane,ker ti bodo kg stali,kajti sedaj še nisi nič polnjena in dokler ne boš dovolj zategnjena boš lačna in boš lahko veliko pojedla.Potem se to spremeni-koliko ml boš potrebovala pa bosta videla z dr.
se zgodi,si močoče prehitro pojedla in premalo zgrizla in to je to,si kar dosti polnjena in si pač bruhala,če boš parkrat nič hudega-da bi pa skozi bruhala-bognedaj!
monika
kam se ti pa mudi-praviš da si bila 25.2. dana na čakalno listo in da te še niso klicali-jaz sem bila operirana pred slabimi dvemi leti in sem od drugega pregleda čakala 8 mesecev in še marsikatera druga,ne vem,ampak mislim da malo pretiravate s tem da bi bile rade že po enem mesecu na op.Saj si tudi kg. nismo nabirale en mesec
lp
Preveč si polnjena ali pa dovolj. Nekatere bi bile srečne. Mene, da napolni na 8ml, jem samo še razrečen jogurt. Pazi pri žvečenju ali pa opusti določena živila ali pa izrazi željo, da te malce spraznijo.
Jaz imam 6ml in pridejo dnevi, ko skoraj nič ne spravim dol, pa pridejo dnevi, ko jem normalno. Ko me sprazni, se verjetno več ne napolnim tako. No, bom videla hehehehe. Saj paše pa, ko zadeva funkcionira, za kar je bila tudi vstavljena. Meni se kdaj pa kdaj zgodi, da bruham, redko, ker pazim, ampak pišuka, ko je vsak dan drugačen. Ko se zatakne pa boli, boli, boli. Jaz naredim vedno nekaj grižljajev, ocenim stanje in potem jem naprej. Ugotovila sem in popolnoma opustila ocvrto hrano, ne gre dol pa pika. Te drobtine, olje, to me ful zabaše. Niti grižljaja ne smem narediti, pa že čakam najmanj pol ure, da smukne dol.
Saj pravim, je pa to normalno, ti pa sama preceni kako daleč želiš.
Jaz99 ne vem kje si slišala to o tabletah naj povem da,če imaš sladkorno bolezen se ti to pri op šteje v plus tako kot je napisala krena.Tudi jaz sem imela sladkorno pred op in po tri tablete na dan.To ali pa tablete za pritisk niso ovira res pa je,da jim moraš povedat oz anestaziologinji.Zdaj,ko si še doma skoči do lekarne in si kupi drobilec tablet saj je to po op dobro imeti pri roki,zaradi rednih terapij ali pa če te bo bolele glava ali rana.Lep pozdrav
Mislim da me nisi dobro razumela. Vem da se ti šteje v plus če imaš sladkorno ali povišan krvni tlak. Jaz imam oboje , samo da za pritisk jemljem tablete za sladkor pa imam malo povišan. Bilo pa je morda kakšen mesec lai dva napisano da so eno mamo poslali domov , ko je imela sprejem , ker bi morala kak dan ali dva prej ne jemat teh zdravil . Res se mi ne da brskat toliko za nazaj, sem pa sigurna da je bilo to napisano, pa sem pomislila če moram tudi sama pustit ta zdravila malo prej.
Za drobilec pa se lepo zahvaljujem in si ga mom nabavila predno bom šla na operacijo.
Jaz99, res so eno poslali domov, ker je pozabila povedat, da jemlje ene tablete za sladkorno anesteziologinji in jih je vzela tudi na dan sprejema v bolnico. baje pa bi jih morala ene tri dni prej nehat jest. Ampak točne podatke, za katera zdravila gre, dobiš pri zdravnikih oz. anesteziologinji. Na svojo lastno pest ne nehaj ničesar jest, prej se pozanima, kaj in kako pri zdravnikih.
Mislim da me nisi dobro razumela. Vem da se ti šteje v plus če imaš sladkorno ali povišan krvni tlak. Jaz imam oboje , samo da za pritisk jemljem tablete za sladkor pa imam malo povišan. Bilo pa je morda kakšen mesec lai dva napisano da so eno mamo poslali domov , ko je imela sprejem , ker bi morala kak dan ali dva prej ne jemat teh zdravil . Res se mi ne da brskat toliko za nazaj, sem pa sigurna da je bilo to napisano, pa sem pomislila če moram tudi sama pustit ta zdravila malo prej.
Za drobilec pa se lepo zahvaljujem in si ga mom nabavila predno bom šla na operacijo.[/quote]
Mojo mamo so poslali domov, ker bi mogla vsaj 3 dni pred operacijo prenehat jemat tablete Aglurab.
Lep pozdrav tudi z moje strani………………Kot lahko vidite sem nova na temle forumu. Moram povedat, da sem prebrala že ogromn strani tegale foruma in nisem nikjer zasledila informacij o vstavlanju balona v želodec. Baje tudi ta metoda obstoja. Mene predvsem zanima va kakem primeru je to učinkovito in kdaj to priporočajo, Sama imam nampreč pri visini 159 cm kar 103 kg in so se začele zdravstvene težave, vrtim se v začaranem krogu in ne najdem prave poti kako shujšati. Pred dvema letoma sem uspešno shujšala na 72 kg toda potem se zopet samo redila in redila. Zdaj samo skačem iz diete na dieto ,vzdržim kakšen teden, potem pa planem v hladilnik in se ne morem ustaviti. Potem se nažiram kaka dva dneva, se zredim in zopet poskušam z dieto in tako se vsa stvar ponavlja iz meseca v mesec. Nekako ne vidim izhoda brez strokovne pomoči.
Razmišlam tudi o operaciji želodca, toda se zelo bojim, da se po operaciji še vedno ne bi mogla ustavit in bi se zopet prenajedala. A ima oz. je imel kdo podobne težave in se je odločil za operacijo in seveda ali se je lahko potem obvladal pri hrani. Tega me je najbolj strah. Ni me strah operacije, strah me je te nenormalne želje po hrani.
Tisočkrat hvala za vsa pljasnila glede mojih vprašanj, jaz vas občudujem in vam želim srečno…………
linca77
Mislim da nas je velika večina na tem forumu tebi podobnih
to pomeni jojo efekt kar pa je daleč od zdravega
ne vem iz katerega konca si mi v sg imamo v ponedeljek 29 sestanek pa če imaš čas si vljudno vabljena če pa ti da tvoj zdravnik napotnico bomo probali uredit pregled prvi ali pa me lahko kontaktiraš na 070 701950 sem pa jz iz kranja
Kar pa se tiče balona to je poseg ki ga naredijo samo ob izjemnih primerih skoraj nikoli
največ je trakcev in baypassov
pokliči pa greva lahko na kavo
lp asja
Kolikor jaz vem,se balon v želodec vstavi skozi usta,kot pri gastroskopiji.Slaba stran metode je ta,da je lahko balon v želodcu največ eno leto,potem ga je treba odstranit.Mislim pa ,da je ta metoda samoplačniška ?
Kar se pa tiče hranjenja po operaciji- finta je,ker potem veš da ne smeš,ker se lahko kej zakomplicira in to je ponavadi DOVOLJ ! Pozdravček !
Elika, nama z deklico, ki je bila z mano , je bilo rečeno, da čokolino in HIPP ni priporočljiv, ker je kaloričen in , da naj se izogibama teh zadev, je rekel dr. Zajec. Jaz ga obožujem, čokolešnik:-)
Ješ pa drugače kot jaz, men piše juha -čista…( sem pripela jedilnik) Pa jaz si samo zmiksam, spasiram skoz cedilo ali gazo pa pol ne.
Tudi jaz se počutim dobro, samo me še boli, ko se prepognem al pa vsedem pa to.
Včeraj so mi pobrali šive ven. Tam ko je komora, mi še ven teče, na treh ostalih rezih pa je bp.
Pemina rada te berem, hvala ti:
Pemina kaj si mislila z tem , da si ne nakopam kakšnih komplikacij?
No, sej tud če je “umetna ” sitost, sam da si sit. Jaz pa lačna , se mi zdi da še bol ko prej:-(
Ne vem , mogoče mam prevelika pričakovanja glede vsega.
Res upam, da bo po 1 polnjenju drugače in bom z to “berglo” mela občutek sitosti dokaj hiter. Vem , ja da bom ostalo mogla sam velik še naredit, sam računam pa na to pomoč tud.
Joj, sm smotana pa komaj 14 dni od operacije:-)
Paper hvala tebi tudi, no saj to mislim, da bo po polnjenju drugače:-)
Sem se res malo sprobala in lahko veliko pojem in me nč ne tišči:-(
No, se bom pazila glede kalorične hrane in vsega.
Tud jaz sem šla takoj dol 5kg zdej pa stojijo:-)
lp, vsem
Presta, s tem sem mislila, da si še sveža od operacije in še najverjetneje ni popolnoma zaceljeno. Prvi mesec je priporočeno, da si še ekstra previden in si bolj na tekoči hrani oz. pasirani, da niti malo ne obremenjuješ trakeca. Lepo počasi. Jaz sem ful boječka za sebe, jaz do pred enega meseca nisem niti dva zaporedna šluka spila, ker me je bilo strah hehehe.
Hm, nekateim trakec ne prime še pri 4ml, 6ml, niti 8ml (imamo primer, kajne Lili hehe).
Včasih se mi zazdi, da sem jaz prav posreči shujšala. Vedno je tako naneslo, da sem manj jedla, iz takšnih in drugačnih razlogov, seveda s pomočjo trakeca, brez dvoma, pa tudi, zaradi gibanja.
Sedaj, pri 6ml me komaj tisto ornk štopa.
Linca, jaz sem imela težave s prenajedanjem in odvisnostjo od hrane. Jaz sem žarela od sreče, ko sem slišala, da bo piknik v kratkem hehehe, pa zaradi hrane in ne družbe. Glej, jaz sem vedela, da potrebujem fizično prisilo, da psihična obravnava gor in dol ne bo lih kaj pomagala. Jaz sem tip, ki sem ful boječka okoli sebe in se niti ne bi upala prenajedati. Od 24.2.2009 se že nisem prenajedla in niti približno več ne razmišljam enako o hrani. Moj odnos do hrane se je popolnoma spremenil. To sem dosegla z enoletno prisilo. Prve tri mesece je bilo pasje hudo, kot da bi narkomanu vzeli drogo, ampak sem zmogla. Uteho sem našla tudi v gibanju, pač glede na zmožnosti. Verjemi, da zmoreš, da se boš držala, psihično se pripravi in bo. Če je želja dovolj velika, se najde tudi volja. Da se, če sem jaz zmogla, zmore marsikdo, res pa je, da sem znana, da ko se nekaj odločim tudi speljem, vsako stvar, ker sem trmasta. Sedaj pri 6ml, pa mi resnično trakec več ne dovoli, niti malo hitrih grižljajev. Če sem za malo prehitra pri hrani, me boleče opomni in me mine do celotnega obroka. Včasih gledam moža kako je, kako se veseli vsakega naslednjega grižljaja, okusa, kako hitro v sebe meče ogromne količine hrane, o moj bog, komaj zdaj se zavedam, kaj sem počela, sedaj se soočam, v kakšnem dreku sem bila. Sploh pa se zgražam, ko včasih sinka peljem na sladoled v McDonaldsa, da je tam večina predebelih ljudi, kako z užitki jejo tiste mastne gore hrane, kjer v enem meniju zaužiješ kalorij za cel dan, maščob pa za cel teden, pa še sploh nisi kaj pametnega pojedel. Moj odnos do hrane je po enem letu popolnoma drugačen, tudi ob stresnih situacijah malokdaj pomislim, da bi se najedla, ni v meni več takega veselja do hrane itd.
Samo eno opozorilo, operacija je bergla, večina moramo narediti sami. Še vedno je potrebno spremeniti odnos do hrane, še vedno je potrebno uvesti v življenje večinoma zdravo prehrano in gibanje. Brez tega tudi kg ne bodo kopneli. Po operaciji boš lahko jedla čokolade, ocvrto, sladkarije itd. Pomembno je, da se vse uživa v nekih normalnih mejah. Če bo nezdrava hrana vsakodnevno na jedilniku, kljub trakcu ali kakršnikoli drugi operaciji, kg ne bodo šli nikamor. Nekaj vedi, kljub operaciji se lahko marsikaj je in tudi zredi. Bolj kot to, da bi se prenajedla, te naj skrbi, ali boš zmožna v svoje življenje uvesti nov način prehranjevanja. Pa ta nov način ne bo poteben že v prvem mesecu, ker na začetku so količine majhne, telo doživi šok in prvi kg hitro skopnijo, ta nov način je najbolj pomemben po enem letu in do konca življenja. Ampak, ko se enkrat otreseš tiste odvisnosti in kompulzivne nagnjenosti, se vse da, tako da pogumno. Beri nas in bo volja večja.
Pemina, lepo si napisala. Občudujem te, da si, kot praviš, premagala odvisnost od hrane. Saj ta je najtežja. Meni se recimo sedaj po operaciji še vedno marsikaj lušta. Seveda se držim in tega ne jem, a vem, da verjetno bi, če bi lahko. Tako po enem mesecu še nisem poskusila nič prepovedanega, res pa je, da jem to, kar jedo ostali pri kosilu, nič posebej ne kompliciram, le malce si še spasiram ali pa zelo prežvečim. No, posledično so dosti pogosteje na jedilniku kremne juhe in razne pirejaste jedi. Ne jem pa sladkega in ful mastnega. Nisem še nič poskusila in se bom poskusila držat tega, čim dlje bo mogoče.
Po drugi strani pa se mi zdi, da tudi jaz lahko pri enem obroku kar veliko pojem. Mene nikakor ne nasiti le 1 ali 2 žlici česarkoli. Tako da sem na trenutke že kar zaskrbljena. Se kar sprašujem, ali imam bypass ali ga nimam, hehe.
Res je pa tudi, da imam občutek za sitost popolnoma uničen in da se mi pogosto zdi, da sem še vedno lačna, pa čeprav sem že sita in če preveč pojem, mi je neprijetno. Res bi se rada naučila poslušati svoje želodec, kdaj je poln, ne pa svojo glavo.
Drugače sem vesela, ker nimam nobenih težav s hrano, ni me še sililo na bruhanje, brez problema lahko pojem tudi kaj trdega in to dobro prežvečim. Če bi mi pa še teža začela končno padati nekoliko hitreje, bi bila pa presrečna.
o.k.drage moje punce. Vem da nas preberate tudi ve , ki imate operacijo že zdavnaj za sabo, kot tudi te ki ste bile operirane pred kratkim. Prosila bi pa vse, ki ste imela resekcijo v KC , koliko šasa ste bile na bolniški od dneva .
Namreč vodim eno malo podjetje in je res veliko stvari na meni, sicer moj delodejalec ve da sem se odločila za ta poseg in se je stem tudi strinjal, zdaj pa ga skrbi da bom na bolniški več kot dva meseca. Prosim napišite kolko časa ste bile ve.
Hvala
L.P.
Pozdravlene………..
Punce res hvala, da me takole bodrite. Mislim da mi na tole srečanje ta teden ne bo rtalo priti, pa čeprav bi zelo rada izvedela kaj več glede teh operacij.
Sem prebrala kar večino tehle postov in dobila kar nekaj koristnih informacij. O vsem skupaj sem se lepo pogovorila z možem, ki pa je absolutno prosti tej operaciji, pravi da je prenevarno, nasploh ko sem mu malo opisala kako naredijo bypass želodca, saj kolker jaz vem naj bi bil to nekakšen obvod želodca. Rekel je da je to res prenevarno in da se s tem ne strinja. Me pa nekaj zanima in sicer ali je trakec oz. obroček eno in isto, ker eni opisujejo trakec eni pa obroček. Prosim za malo pomoč i glede tega. Ker če prav razumem se trakec lahko kasneje uzame in se lahko zadeva vrne nazaj v prvotno stanje, medtek ko pri bypassu pa ni več povratka nazaj. Vem da se o vrsti operacije odloči zdravnik na osnovi izvidov od psihologinje, toda se bojim, da je tale bypass potemtakem veliko težja operacija in zahtevnejša in pomoje tudi zato nevarnejša. Prosim če mi lahko malo svetujete in seveda tiste, ki imate bypss malo pokomentirate in seveda poveste svoje izkušnje. Saj veste jaz se šele odločam in me zanima resnično veliko stvari, Hvala že v naprej.
Jaz vas občudujem, da ste zbrale toliko moči za takšen korak v živlenju…………….Čestitke……..
Linca da to je eno in isto lahko si ogledaš operacijo in nekaj intervjujev na naši spletni strani http://www.slovita.net
Če se ti po operaciji držiš vseh navodil se ti ne more kaj posebno groznega zgodit
Pa zdravnik se odloči na podlagi psihočoškega mnenja in po pogovoru s tabo kaj bi bilo primerno zate
Tudi moj mož je bil proti vendar proti bypassu ko pa sem mu opisala potek operacije za trakec pa je brez oklevanja privolil
lep pozdrav vsem