Najdi forum

Operacija želodca

Hej Joži pa kaj boš nam odkrila počasi kolko si šla dol?
Daj ne skrivaj nam tega, ker smo ful radovedne.

LP, Katja

katja3
res ti hvala za odgovor ,,,,,ta prebava je pa res malo čudna dva dni grem tri dni ne……ma bo že nekod….js upam da se bo to normaliziralo čez čas :)…

lahko noč vsem

se opravičujem HVALA JOŽI ZA ODGOVOR sem se mal zmotla nisem nič za nazaj gledla in sem kar Katjo napisala,,,,,ŠEEMKRAT HVALA

NOČKO

vemo vemo……….hihihihih………saj bomo tud me hitr na vrsti………lp[/quote]

močno upam da res :))

saj sploh ne vem če bi povedala, pa da ne bodo samo dobre stvari napisane…
že neki časa mi razpoloženje ful niha (se lahko smejem na ves glas, čez 5minut pa jokam kot zmešana), ful sem tečna…. bogi ljudje okoli mene (no samo nekateri) in

danes sem se od NESREČE zjokala 🙁 nimam več kaj za oblečt (kupim vsak mesec nove cunje, ki so mi čez 1mesec prevelike) in koža mi visi na rokah obup, prsi skoraj da ni več (-25cm), tisto malo kar je ostalo je pa pri kolenih 🙁 Ful sem si želela operacije, ful sem si želela, da mi ne bo treba stradat, da bom lahko hujšala, fizično se počutim veliko bolje in sposobna sem marsičesar kar prej nisem bla……… vse je lepo in prav dokler se ne pogledam napol(naga) v ogledalo….takrat pa se zgorzim. Prej je bilo vse OBILNO ampak NAPETO in na mestu, sedaj…. ponekod še zmeraj obilno ampak povešeno.
Komaj čakam, da me to čustveno obdobje mine. 🙁

Zadnja priložnost, prav je, da si povedala, saj vendar ne moremo pisati samo o dobrih stvareh. Treba je poznati vse vidike pooperativnega življenja.
Verjamem, da pridejo obdobja, ko se človek tudi slabo počuti, ko se zasmili sam sebi … To je čisto človeško.
Verjetno pogled na visečo kožo res ni preveč lep, a vedi, da sedaj hitro izgubljaš kg in je to neizbežno. Jaz imam na spodnjem delu trebuha že sedaj visečo kožo, pa čeprav napolnjeno s špehom. Če ne bo šlo drugače, bova pač po hujšanju morali še na plastično op.
Verjetno bi vsaj malo pomagalo vlaženje kože, šport …
Ne vem, ali se kaj giblješ. Pravijo, da hitra hoja dela čudeže s psiho. Morda se v temnih trenutkih odpraviš na sprehod. Vem, že milijonkrat slišani odogovori.
Morda pokličeš vašo psihologinjo in se pogovorita.

Kar se tiče prevelikih cunj, si morda v tem prehodnem obdobju kupi le najnujnejše in najcenejše, da ne bo prehudih izdatkov s tem. Ali pa si kaj izposodi.
Jaz s tem verjetno ne bom imela hujših težav, ker še vedno hranim oblačila iz raznih nihanj moje teže.

Drži se, premagaj temno obdobje, saj vendar počneš nekaj enkratnega zase.

Koliko pa si že shujšala, če ni skrivnost? Kako okolica gleda nate?

Res ti želim vse dobro.

Aja še to:
In veš mogoče, kje je april rain, ker se nič več ne oglasi. Rada sem jo brala.

Hejla.

April Rain je še vedno tukaj:)

Zvečer ko pridem domov, prav vsak dan na hitro preletim kaj je novega pod to temo. Je postala kar nekako del mene. Pišem pa res ne več, se mi življenje tako hitro obrača, da ne najdem časa še za to.

zadnja.priloznost – vse bo okej. Zaradi izgube teže imaš verjetno malce porušeno hormonsko ravnotežje, vendar se to sproti popravlja, tako da bo tudi to obdobje mimo:) Mogoce bi bilo fajn, če se greš pogovorit s psihologinjo, če bo pretežko. Lahko pa krivdo zvališ na današnjo polno luno:)
Meni osebno pomaga, ko sem najbolj sitna, da se zbrcam zvečer ven na en hiter sprehod, sama, s kakšno razbijaško glasbo v ušesih in potem vso slabo voljo usmerim v hojo in šibam naokoli dokler nisem utrujena. Potem pa en faajn tuš, čaj, sveže preoblečena postelja in spaaanje.
Drugače pa je počutje zelo povezano tudi s tem, kar si govoriš v sebi. Če si nezadovoljna kadarkoli se pogledaš v ogledalo, če se počutiš grda sama sebi, če si nesrečna, potem se boš točno tako tudi počutila.
In ni pošteno do sebe, da tako razmišljaš. Vedno ko začneš, se pri temu zaloti, globoko vdihni in se otresi teh misli. Prav zavestno začni razmišljat o čem drugem, o čem pozitivnem in lepem. In govori si, da si lepa in zdrava in zadovoljna in trmasta in uspešna in zmaguješ. Najdi nek lep trenutek v svojih mislih, ko si bila res srečna in si ga takrat zavrti v mislih. Objami se in se imej rada, zato ker si fajn, ker si prijazna in duhovita in bojevita. Poglej nase skozi oči drugih, tistih, ki te imajo radi in razmišljaj o tem, kako te oni vidijo. Kot pogumno, kot vztrajno, kot uspešno, prijazno, nežno. Poglej se v ogledalo skozi oči drugih, ki te imajo radi, ne skozi tvoje kritične oči.
Z visečo kožo se boš pa ubadala po koncu hujšanja. Zdaj vmes nimaš energije še za to. Redno migaj, privošči si kakšno masažo, vztrajaj še naprej, ko boš pa stres hujšanja dala za seboj, potem se pa loti še kože. Korak za korakom.

Drži se.

Pa še eno moje vprašanje – mi je kar težko in strah vprašat, vendar, a katera ve, kako je z Darinko? Že zelo dolgo se ni oglasila Marjeta in vsak dan nekoliko v strahu odprem ta forum, hkrati pa v upanju pričakujem, da bom prebrala, da je že vse hudo mimo in da je že doma…
Želim ji vse dobro.

Pa lep pozdrav vsem mojim puncam s foruma.
aprilčica

Elika,

na žalost -18 je vse skupaj, od OP do danes…

Lp,

Lili[/quote]

Haj!
Me zanima zakaj -18 in ne več? Če ti ni odveč:-)

lp vsem[/quote]

Ojla,

zato, ker sem kljub trakecu lahko jedla veliko količino hrane – brez žvečenja;

In seveda, ker sem stalno lačna… niti pumpanje mi ni pomagalo ;o))

Lp,

Lili

Daj Marjeta če nas še kaj bereš javi nam prosim kako je s tabo in seveda kako je z Darinko. Si rešila problem z kislino? Smo kar zaskrbljene ko se nič ne javiš.

LP, Katja

koker jaz vem je še Marjeta v bolnici v lj,v sobi z podgorko…………..lp Majda

koker jaz vem je še Marjeta v bolnici v lj,v sobi z podgorko…………..lp Majda[/quote]

Čudno,

zelo čudno, a ni že nekaj časa od tega, kar je bila operirana Marjeta??? Še je v bolnici, al je ponovno v bolnici???

Naj nekdo napiše malo več o tem, seveda, če ve…

Tudi mene Darinka zelo skrbi, kako je z njo…

Lp,

Lili

mami33
Migam vsak dan (no v februarju sem malo manj, ker je blo tok snega, da je bla moja potka zasnežena in gazla pa res ravno nisem). Zadnji teden, ker je vreme tako radodarno (razen 1deževen dan) pa migam spet vsak dan. Ravno danes sem se prišvicala iz enga hitrga kroga (5km) in uspel mi ga je prehodit v 1h s tem, da sem vmes še cel šop mačic nabrala… 🙂 wiiii na začetku ga nisem mogla prehodit 1/4 ker me je začel križ bolet. Dans pa v 1h 🙂 srečna. Tud masažce si privoščim 1xna teden.
Tud jaz sem si cunje hranila, ampak mi jih je že 90% prevelikih. Zadnje čase sem kar redna stranka v Avstriji v Kiku (dobila sredi januarja kavbojke na razprodaji za 1€, ampak kaj ko so bile samo 1 in še te so mi sedaj fuuuuul prevelike), ker se mi zdi trapasto kupovati draga prehodna oblačila, ki so v mesecu prevelika.
Zakaj pa bi bili kg skrivnost. Pri meni nikoli niso bili in nikoli ne bodo izguba kg… pred op24 po op (7.3.bo 5mesecev pa še 34) skupi 58kg.

aprilčica moja zlata, a ti si še živa 🙂 lepo te je prebrat. Ja mislim, da se mi je res čist sesulo hormonsko ravnovesje (se tudi na tetki iz krvavca pozna) 😛 pa upam, da bo tudi to minilo. psihologinja mi ravno ne diši. Po vsej verjetnosti bo bolje, ko se proda 1stanovanje in si bova drugega zrihtala tako kot je treba, sedaj pa je vse v zraku in se mi kar malo meša, sploh pri trapastih kupcih, ki niso resni!! grrrr človek bi jih kar v rit nabrcal…. Tud mojmu sem že napovedala, da si potem privoščim letno karto za bazen/savno/masaže in pa obljubljena mi je tekalna steza, da v grdih dneh ne bom imela izgovorov 🙂 komi čakam…

Bravo, zadnja priložnost, zelo zelo si pridna! Pridna, ker toliko migaš in seveda, ker si izgubila toliko kg. Vse dobro ti želim še naprej in javljaj se redno, ker te rada berem. Si pravi navdih.

Prav tako ti, aprilčica, ki imaš vedno take fajn misli in nasvete. Piši še, ker človek vedno kaj potegne iz tega. Občudujem te. Tudi zato, ker si enkrat zapisala, da si prehodila camino. V zelo zelo skritih željah si ga tudi jaz enkrat želim, prebrala sem kar nekaj knjig na to temo, a kaj ko v trenutnem stanju na to niti pomisliti ne morem.

Irenca, najprej čestitke za igubljene kg! Bravo!
Bom počakala na izvide.
Hja, jaz delam v šolstvu in že ob omembi, da mi nekaj časa ne bo, so vihali nosove. No, vem, da sem jaz na prvem mestu, a ob premisleku, da delo v razredu fizično ni tako zelo naporno, bom, če bo vse vredu, po 14 dneh šla nazaj na delo.
Res pa pašejo ti dnevi bolniške, ko se lahko posvečaš izkjučno sebi in novim prehranjevalnim navadam, se privajaš na novi režim …
Nimam pojma, kako bo potem s pitjem, recimo. Vsakih 45 minut imam 5 minut odmora, da zamenjam dnevnik in morda naredim požirek vode. To bo občutno premalo, glede na to, da lahko po novem spijem le en požirek naenkrat. Tako bi dopoldne spila le 1-2dcl vode. Verjetno mi ne bo preostalo drugega, kot da pijem tudi v razredu. No, to si bom morala še izborit, hehe.

Ojla Mami33, vidim, da si že doma. Kako si prestala, si lahko poklicala domače?
Glede pitja pa ti priporočam, da imaš stekleničko z vodo kar skoz pri sebi v razredu in po malo pijuckaš. A šolska prvila to prepovedujejo, ko praviš, da si moraš to še izboriti? Verjetno bi te otroci posnemali ali zakaj to ne bi mogla?

Ojla, Lenčka, ja, od petka sem doma. Operacijo sem dobro prestala, čeprav je Breznikar jamral nad mojo težo in zamaščenim trebuhom. Op. je trajala 2,5h in je bila po njegovih besedah težak in zahtevna. Bila sem prva na vrsti, v sobo pa so me pripeljali ob pol dveh. Takoj sem možu poslala sporočilo in že šla na we, ker me je ful tiščalo lulat, hehe. Zaenkrat se počutim v redu in upam, da bo tako tudi ostalo.

Kar se tiče pitja v razredu, zna biti problem, ker bi me otroci res želeli posnemat. Načeloma mene to ne bi motilo, a iz tega potem nastane prava norišnica. Poleg tega bi jim jaz dovolila, drugi pa ne .. Uh, raje ne pomislim. Verjetno jim bom preprosto razložila, da sem bila na op. in da moram piti po požirkih ves čas. Upam, da bodo razumeli. Drugi problem pa so nekateri moji sodelavci, ki so zelo konzervativni in bi jim vsaka taka sprememba šla v nos. Zato jim tudi nisem povedala, na kako vrsto operacije grem, ker o njih nimajo pojma in bogve, kako bi opletali z jeziki. A na njih se ne bom ozirala.

Lenčka, prideš na klub marca? Jaz bom verjetno prišla prvič in bi te rada spoznala, pa še katero drugo tudi z veseljem.
Verjetno te bom še gnjavila s kakimi vprašanji, ko kaj ne bom čisto prepričana, upam, da ne zameriš.

Ravno me zanimajo ti vitamini in minerali. Katere ti jemlješ in ali lahko jemlješ tablete?

Ja mami to zna biti problem,vsaj pri meni je pa ne samo s pitjem ampak tudi z malico.Jaz nikoli nimam 30 min malice tako,da v službi sploh ne morem jesti saj vidiš kakšni podvigi so zdaj to.Tudi vode ne smem imeti na blagajni tako,da jo imam vzadaj pri vratah in potem letam na požirek.Včasih sem tako žejna,da me telo dobesedno peče.Saj več kot dva mala požirka na enkrat niti ne zmorem.Tako,da ko sem doma se reda držim,ko delam pa sem povečini lačna in žejna.

No, jaz tudi nisem povedala v službi na kakšno op sem šla, jih prav nič ne briga. Eni sodelavki, s katero sva zelo dobri, sem potem, ko sem prišla nazaj v službo, povedala, ker je že itak nekaj slutila v to smer. Sva se potem tudi skupaj na fitnes vpisali.
Seveda grem na klub marca (29.3.), če le ne bo kaj vmes prišlo. Se vidiva.
Glede vitaminov, najprej si kupi kak supradyn oz. take, ki si jih lahko raztopiš v vodi in sprva jih tako pij. Potem, ko boš nekaj časa že po operaciji, pa boš lahko tudi že tablete in kapsule pila. Jaz trenutno pijem kapsule omega 3-6-9- in neke multivaminske kapsule iz neke športne trgovine, jih nič ne zdrobim, ampak kar cele popijem. Sem pa dobra dva emseca po operaciji bypass.
Sem šla brat malce nazaj to temo in sem videla, da si se javila že kar iz bolnice. Kje si pa internet kotiček tam našla, ha, ha?
Glede naročanja za prvi pregled po operaciji, pokliči številko od bolnice 02 88 23 400, naj te vežejo v ambulanto za naročanje oddelka za abdominalno kirurgijo in se naroči. Lahko pa danes, ker je ponedeljek, pokličeš sestro Petro Fužir na mobitel (je nekje objavljen na teh straneh, ampak ga ne najdem) in te ona naroči. Ima pa bolnica SG novo spletno stran, je prav lušna.

pozdravljne

No za mano je drugi pregled pri Dr. P., ki je bil zelo kratek in hiter. Ko sem stopila v četrtek v ordinacijo, me je vprašal če me da na čakalno listo , jaz vesela zaploskam in on zaploska nazaj. Odoide do sester , ki sedijo zadaj jim pove da naj me vpišejo in da sem idealna kandidatka. Imela sem samo toliko časa da vprašam kdaj naj bi bila na vrsti in po posvetu s sestrami mi pove da je mesec Maj najin mesec. Kasneje pa mi druga sestra pove da približno v enem mesecu. No ja ko bo, bo , samo da bo. Zdej mi pa preostane samo čakanje , kdaj mi bo poštar prinesu kuverto.

l.p.

Če ti bo kaj v spodbudo.
Jaz sem bila na drugem pregledu 4.2.2010 in sem proti kocnu februarja dobila pošto z datumom operacije 30.03.2012.