Operacija želodca
Marjeta….. ne to ni isti oddelek vendar imam pa tam eno res dobro znanko ki je tam v službi in jo bom poklicala …glej pomagala bom kolikor bom lahko čeprav moram povedat da so na teh oddelkih res dobre ekipe zdravnikov in sester ki enostavno res čutijo stisko svojcev in so res prijazni …..samo še nasvet čimveč sprašujte zdravnike in sestre kako je z njo in tudi kličete lahko vsaki čas…… nihče ne bo jezen ….
……………kar pa je pri teh stvareh ključno je pa ČAS … te stvari se zdravijo res dolgo in koma je lahko kar dolgotrajna…vendar to ni nič slabega za njo ne mislit da ji to kakorkoli škodi ….koma sama ji nne škodi ampak je za njo sedaj nujno potrebna da se lahko telo čimbolj pozdravi….
ja saj bo boš videla samo ČAS ČAS in še enkrat ČAS…..
TUDI MOJ MOŽEK SE BO SEDAJ POČASI ZAČEL UČIT hodit in pisat in nevem kaj ampak to ni pomembno to bo vse zmogel…saj se je na novo robil inn ima m neverjetno VOLJO..
Tako da boš videla da bo tudi pri Darinki vse dobro samo lepo počasi….
vse dobro njeni družini.
še to …glej nikakor se ne obremenjuj z občutkom krivde da si kar koli kriva …. delaš vse kar je mogoče si res NAJBOLJŠA PRIJATELJICA KAR SI JO LAHKO ČLOVEK ŽELI.
lahko me pokličeš če te še kaj zanima 040 357 350
vse najboljše vsem….
Natašaom….HVALA TI ZA DOBRE ŽELJE …..
Marjeta kako je sedaj z njo že kaj veš…..
Marjeta ponovno ti moram povedati RES SI DOBRA PRIJATELJICA DA TAKO POMAGAŠ DARINKINEMU MOŽU …. to je neprecenljivo…..
vendar pazi sedaj tudi na sebe glede na to da imaš v Torek OP bi bilo mogoče celo boljše da bi si jo prestavila …. saj prestajaš pravo psihično moro in hmmmmm ne vem mogoče bi bilo dobro malo počakati da ti bi bilo lažje ,,,,(moje mnenje)—– premisli da si ne boš preveč vsega nakopala na glavo….sedaj moraš biti močna tudi TI.
lp
hvala anil za skrb
veš, enkrat so me že prestavili(november lani), bila sem že 2 dni v Lj in sem nato šla domov. Sedaj imam drugič termin , tako , da tretjič najbr ne bi šla. Cela moja družina
je sedaj bila pripravljena da jaz grem na operacijo( veš pri 5 otrocih je to velika logistika), in če sedaj prestavim bo kaos. Prav tako poznam celotno zgodbo in me operacije ni strah in sem psihično pripravljena. vem , da mi bo hudo , ker ne bom ob Darinki , ki me rabi , toda kolikor jo poznam , bo tudi ona jezna na mene če ne bom šla na OP. Ker , če ne grem sedaj ne bom šla nikoli. Odločam se med operacijo in mogočim vozičkom( zaradi kolkov).
In trdno sem odločena , da grem in upam in vse molite , da se zame in za Darinko dobro izteče. Čez , dva tri mesece bova skupaj prišle na kavo in boš prišla tudi ti in se bomo vsemu skupaj ……
Napiši , če te lahko pokličem po 9 uri danes zvečer
Marjeta
prihajam od Darinke
uperacijo je prestala in stanje je nespremenjeno in , še vedno zelo kritično.
Danes ali jutri jo bodo ponovno operirali. Zdravnik je dejal , da če stanje ostane še nekaj dni tako stabilno kot je zdaj, brez poslabšanja so velike možnosti , da preživi.
DARINKA DRŽI SE , VSTRAJAJ ZA SVOJE PUNČKE, GORANA,
IN SEVEDA ZAME
POGREŠAM TE
MARJETA
pozdravljene.tudi sama bi rada šla na to operacijo,pa me zanima,če jo je katera že prestala in kako je po operaciji…bila bi zelo hvaležna za vsako informacijo.In ali vse preiskave naredijo v SG ali jih delajo še kje drugje,pa kako naj osebni zdravnik napiše na napotnico?zahvaljujem se vam in lp,
ma_ja
Prav lep pozdrav vsem.
Po dolgem, času se ponovno oglašam. Med tem sem opravila vse potrebne preglede, čeprav vseh izvidov še nisem dobila (endokrinologinja in psihologinja mi še vedno nista poslali ničesar), pa je od zadnjega pogovora z psihologinjo skoraj mesec dni. No kakorkoli, v četrtek 21.1. imam drugi pregled pri kirurgu. Tukaj v Ljubljani izgleda čakalne dobe le niso tako neskončne.
Ko se bliža dan pregleda, me kljub odločenosti, da izpeljem kar sem si zadala, kar nekakšna trema daje. Cel kup vprašanj se mi mota po glavi. Upam, da bom imela priložnost vprašati kirurga vsaj večino tega, kar me zanima.
Po drugi strani pa me mučijo tudi čisto taka, bi kdo rekel banalna vprašanja. Naprimer: koliko časa si v bolnici, pa potem na bolniški. Jaz nisem v službi še nikomur omenila da sem se odločila za to. Za sedaj veva samo jaz in moj partner. Celo moja hči še nič ne ve. Kako ste se ve, ki ste to že dale skozi s tem spopadle? Kdaj in na kakšen način ste povedale svojim domačim in prijateljem, pa sodelavcem? V okolju, v katerem živim in delam sem sicer malo in previdno “potipala” situacijo, da vidim kako ljudje razmišljajo in težko sem verjela, koliko negativizma in negativne nastrojenosti je med ljudmi. Na kratko, bolje da čimmanj izvedo, bo lažje za vse.
Kako pa potem prehrana, ko se vrneš v službo? Jaz sicer že tako nosim s sabo malico, ampak, če sem prav informirana, moraš kar lep čas uživati tekoče in potem pasirano. In če grem ob 6.00 zjutraj od doma in pridem domov okoli 16.15, potem cel dan pač ne morem biti na vodi in soku, ali pač? Kako se ve znajdete. Če nimam možnosti si kakšno stvar pogreti, ali je vseeno, če jem mrzlo?
No vidite, takele in podobne skrbi me dajejo,” kura trapasta”, pa še vem ne kdaj in če sploh bom operirana.
Za danes bo tole čisto dovolj. Lepo pozdravljeni vsi skupaj, pa veliko sreče na vseh vaših poteh
Podgorka
A-ja pa srečno novo leto, čeprav malo pozno ampak od srca
O MOJ BOG…. vse kocine so se mi naježile, ker sem se ravno včeraj pogovarjala s prijatelji in sem se hvalila, kako sem vse skupaj dobro prestala. Sedaj pa me je zadelo, kaj bi me (nas) lahko doletelo. Misli in molitve za Darinko in njeno družino, pa upam, da se bo vse dobro končalo.
Podgorka 2… Jaz imam v četrtek 21.kontrolo po op. pa če te bo zanimalo in če se boš hotla pogovarjat, me kar pocukaj za rokav (črn jeans plašč, prevelik, ampak ni šans, da si kupim to zimo novega, hočem opomin, na to kaj sem dosegla). Pa ti bom povedala, kako sem to speljala. Bi pa izkoristla priliko, da te (in vse bodoče operiranke) opozorim, da ne glede na to, kaj ti bomo povedale, vsako telo je edinstveno in se odzove drugače. Sama imam srečo in sem vse (za enkrat) zelo zelo zelo vredu prestala.
Ponavadi se želostnim temam izognem in raje nič ne komentiram , ker se mi zdi da ne najdem pravih besed. Toda tukaj pa mi notranjost govori da moram kljub temu da mi je hudo napisati kakšno besedo.
Ko sem prebrala zadnjih par strani , mi je bilo tako hudo , da sem se tudi razjokala. Vem in čutim , da zgornja sila ne bo vzela tako čutne osebe kot je Darinka, sploh pa ne mati petih otrok, ki jo še kako rabijo in jo bodo rabili.
Darinka je tudi v mojih mislih , vsak dan in molim za njo.
Od tebe Marjeta , pa je neskončno lepo da jim pomagaš , kljub temu da imaš svojega dela z ravno tako petimi otroki , več kot preveč. Človek si smo lahko želi takega prijatelja kot si ti.
Prosim javi se z pozitivnimi rezulati. ČIM PREJ