Operacija želodca
Meni je moj zdravnik napisal novo. Kaj pa vem zakaj, rekel je za sprejem. Nisem čisto sigurna prav za kaj se je šlo, vem samo, da ko sem naslednjič prišla na prevez k osebnemu zdravniku, že po operaciji in rekla za novo napotnico, je rekel, da mi je tik pred sprejemom napisal novo. No, očitno so tisto nekje izgubili ali kakrkoli. V zdravstvu se vse tako spreminja, da je vsak mesec drugačen režim:)
Svetujem ti, da pokličeš osebnega zdravnika in vprašaš, ali pa v SG v bolnišnico:)
Ravno to ves čas razmišljam; kako se operirani ljudje po operaciji bolj nadzorujejo??? Zakaj se ne bi kontrolirali že pred operacijo?
( po operaciji, saj je tukaj največja potreba po bistri glavi – kontroliranje samega sebe kaj, koliko in kako boš pojedel.)
Če sem prav iskren: “občudujem vse, ki so se odločili za operacijo, res je, težka odločitev, ker telo prisilno spreminjate z umetnim posegom. Vendar pa sem odločno proti temu, ker sem prepričan, da obstaja tudi bolj naravna pot hujšanja.
PS: Nisem ravno suhec, saj je moj BMI 28. Nimam pa toliko kil, kot eni tu gor.
Zavedam se, kakšen problem je teža in želim vsem iz srca, da bi shujšali na primerno težo, vendar ne z operacijo!
Pa brez zamere, lp[/quote]
Na statistiki skozi leta se bo vse skupaj pokazalo v pravi luči. Takšne operacije so po moje prihodnost za pomoč ob hujšanju in zdravljenju debelosti. Ne boš verjel, ampak ta operacija ni nič kaj hujši poseg v telo, kot razni fitnes aditivi. Nam je velika bergla ob izgubljanju teže, saj imamo fizično prepreko za prenajedanje. Seveda lahko poskusiš meje, ki te hitro in boleče opomnijo, pa jih precej tudi hodi po tej meji.
Sicer pa je glavni motivator po operaciji, redni obiski kirurga, ki te krega ali hvali, redni stik s sotrpini, razni klubi operirancev (v koliko se bodo sčasoma malo bolj prilagodili in ustrezno razširili), takšni forumi itd. To so glavni motivatorji, saj se lahko kljub operaciji sčasoma zrediš, tako da ne trdim ravno, da začaranega kroga ne more biti nikoli več. Te je pa vseeno malce strah, da boš ob pol želodca ali drugače resneje zbolel, če se preveč kršiš oz. prenajedaš, tako da te tudi to stanje nekoliko motivira. Prenajedanje je eden izmed glavnih razlogov debelosti in to se z operacijo prepreči, ni pa nujno tudi, da se prepreči, da se ponovno ne zrediš, saj lahko tudi brez prenajedanja kalorije nadoknadiš.
No, moj glavni problem je bil prenajedanje. Ker tega več v mojem življenju ni, hrana nima več takšnega smisla, kot ga je imela prej. Lahko ti povem, da je prve mesece psihično mučenje, ampak v mojem primeru je edino takšna nenadna fizična prepreka, kjer izgovori “samo danes še” ali pa “danes prekinem pa jutri nadaljujem” niso več mogoči, nikoli, niti ob tako dišečem pikniku:)))) Zmeraj pa sem rada uživala bolj ali manj zdravo prehrano (ne maram fast fooda, veliko dam na dobro pripravljen obrok), ampak veš, da tudi velike količine zdrave hrane redijo.
Seveda še imam krize, ko bi jedla, jedla, jedla in bijem prave bitke, pa nekako minejo. Vzamem majhen kos, sem prej sita, dobim prej občutek krivde in odneham, tako da ne pušča posledic:)) Bom rekla, da mi gre precej dobro in ti povem, da brez operacije tega ne bi nikoli zmogla. Nikoli. Težo pa BOM obdržala, tudi brez navitega traka do nule, sem že velikokrat napisala, ker je bilo preveč težko živeti v tistem telesu v primerjavi s sedaj.
Za PEMINA
Spoštovanja vreden odgovor, ki ne vsebuje žaljivih besed kot ponavadi na forumih in polno mera osebnega priznanja.
Mogoče res za nekatere ni drugega izhoda kot operacija, kaj pa vem, js ne bi bil za to. Raje bi dobil nekoga, da bi me fino užgal s kakšno palico, kdar bi se hotel prenažirati. V bistvu je to vse v glavi, in bi bila bolj smiselna operacija v glavi kot kjer koli drugje.
Ni vam lahko tako ali drugače in upam, da boste vsi doživeli uspeh po operaciji.
Od srca želim
AndryAndro!
vse, ki smo na tem forumi smo, verjemi, poskušale vse načine, da bi shujšale. Ampak ni šlo. Tudi če misliš, da tokrat pa bo, NIKOLI ni blo! Trudiš se in trudiš, ampak ne gre. Volja te mine, da sploh ne veš kdaj! In to samo zato, ker ne obdržiš kil, ko shujšaš. Ne zdržiš, pa da si nor. Jaz osebno, nisem imela toliko moči. Hujšala sem tudi preko CINDI programa, shujšala za 21 kg in po 2 letih vse pridobila nazaj pa še kak kilogram več. Verjemi, da se nisem nažirala, ampak le malce več je bilo potrebno kot takrat, ko sem hujšala, pa mi je že začelo it gor. in potem, potem si zopet v začaranem krogu. Debel si, ne moreš gibat, ker fizično nisi sposoben, in ker ne gibaš si debel. spet še en začaran krog. In se vrtiš in vrtiš in ne moreš s tira. Jaz sem se odločila za to operacijo, ker RES nisem videla drugega izhoda in ker je bilo moje zdravje že na nitki in predvsem zato, ker nisem mogla nuditi moji hčerki mamice, ki jo ima sedaj. Veselo in polno energije, pripravljeno na norenje in skupno zabavo.
Tako, to je moja zgodbica, skrajšana na minimum. Vem, da se tudi druge vidite v njej.
Aja, pa še to, zakaj vam je ta operacija tak tabu oz.tako neprimerna in tako grozna?? Kaj pa je narobe, če si človek tako pomaga? Sej, če slabo vidiš, greš na opracijo za oči, če te matrajo kolena, greš na operacijo kolen,…., zakaj potem ne bi smel iti na operacijo želodca, če ne moreš normalno živeti, če umiraš v sebi, če s tabo umirajo ljudje, ki jih ljubiš in ki ljubijo tebe???? Zakaj ne, če RES ne gre drugače??Verjamem, da nekateri pač ne razumete tega, ampak poskušajte se postaviti v našo kožo! NI prijetno, verjemite!
LP, Naty
Ah, katja, še bolj te bo stiskalo:))) Pa bo hitro mimo:)))[/quote]
Najbolj, ko se te bo dotaknil dr. B ;o))))))))))))))))))))))))))))
Lp,
Lili[/quote]
Pemina in Lili kaj me tolko strašita, tako in tako sem že čisto fertik, še v službi več nisem prav zbrana. Tako, da prosim lepo malo vzpodbude bi mi prišlo res prav. Čakam!!!!!!!?????? Halooo, čakam!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ha,ha ha……..
Najbolj, ko se te bo dotaknil dr. B ;o))))))))))))))))))))))))))))
Lp,
Lili[/quote]
Pemina in Lili kaj me tolko strašita, tako in tako sem že čisto fertik, še v službi več nisem prav zbrana. Tako, da prosim lepo malo vzpodbude bi mi prišlo res prav. Čakam!!!!!!!?????? Halooo, čakam!!!!!!!!!!!!!!!!!! Ha,ha ha……..[/quote]
Saj je bilo mišljeno kot spodbuda:))
Mene je bilo na dan sprejema tako strah, da sem imela pritisk 180/120 in ni veliko manjkalo, da bi vzela papirje in odšla domov. Če bi takrat vedela to, kar vem danes, me sploh ne bi bilo strah:)))))) Sicer so bile bolečine po operaciji hude, ampak vse skupaj precej hitro mine, pa še tablete proti bolečinam dobiš. Sploh ni panike, vse bo v redu katja:))) Ti se lepo psihično pripravi, pomiri in se veseli novega življenja. Hujšanje zna biti kar fajn, ko imaš takšno orng berglo, da lažje prebrodiš vse najhujše trenutke:)))
ojla.Oglašam se po zelo dolgem času in zakaj se danes vam bom takoj povedala. Vsi ki me poznate in tisti ki me ne,na kratko o meni.23.5.2008 sem bila operirana in v enem letu izgubila vse odvečno težo,jeee iz 107kg,sem prišla ma 65 kg.
Ja in zakaj se ne oglašam več, ker se samo prepirate. Tisti ki ni sposoben sprejet mnenja drugih, naj se raje pobere dol s tega foruma. Kot večina ve, je ta forum namenjen izmenjavi mnenj,ne pa nenehnega pljuvanja en po drugem. No tega se mi ne da brat, zato več ne sodelujem na forumu.
Lep pozdrav in še naprej lepo debatirajte in se kregajte.Papa
PAPER KJE SI TI?JAVI SE KAJ
Razen tistih nekaj,ki skačejo na vsako besedo,spremljamo forum tudi tisti,ki na operacijo še čakamo in ki nam vsako mnenje,vsaka izkušnja vas ,ki ste to dali čez prav pride.Pa naj bo dobra ali slaba.Lahko napišeš kaj več ?Kakšno operacijo si imela in kako si preživela to leto ? Hvala in lep pozdrav.