Operacija želodca
Pozdravljeni vsi skupaj
Odločila sem se, da se bom odzvala na pisanje spoštovanega AndryAndro .
Ne vem, kakšne iskušnje ima Andry, vem pa kakšne izkušnje imam jaz.
V svojem življenju sem – kot večina, ki se oglaša tukaj- preizkusila nič koliko diet, neuspešno. Jo-jo efekt je ubijalski. Leta 2005 sem hujšala s telovadbo in zdravim prehranjevanjem. Shujšala sem 42kg, res je, da je bila zadeva silno naporna (psihično in fizično) in nikakor ne poceni. V 11,5 mesecih koliko je trajal program, sem porabila okoli 1milijon tolarjev -(ja prav ste prebrali), stalo me je toliko. V to vsoto je zajeto plačilo trenerja, uporabo fitnesa, oprema, ki sem jo potrebovala in prehrana – brez vseh umetnih dodatkov, samo zdrava prehrana. Človek ne bi verjel, kako nesramno dragi so izdelki, ki se uvrščajo med zdravo hrano. Zelenjava, sadje, (ker sem živela v Ljubljani nisem imela druge možnosti, kot kupovati vse v trgovini) pusto meso, ….strašno drago je.Tukaj pa niso zajeti stroški za popolno zamenjavo garderobe, ki sem jo potrebovala. Ampak no, kot sem že rekla, je bilo uspešno. Shujšala sem 42kg. Bila sem presrečna in skoraj neprepoznavna. V dokaz v priponki lahko preberete izvleček članka, ki ga je januarja 4in pol mesece pred koncem programa objavil moj trener. Na sliki sem jaz pred hujšanjem in po njem.
Potem pa sem doživela življenske spremembe, zaradi katerih se je vse, kar sem imela prej sesulo v prah. Zaradi ločitve, selitve v drug kraj in vsega kar gre s tem skupaj, se je tudi moje vzdrževanje pridobljene teže izgubilo v megli. V letu in pol od ločitve sem pridobila 25kg, izgubila voljo in vse moči. Zdravstvene težave so se začele stopnjevati do take mere, da resno ogrožajo moje življenje, zato sem se odločila za OP. Upam da mi bo uspelo. Zavedam se, da brez zdravega načina življenja ne bo šlo, da so spremembe nujne, vendar pa sem prepričana, da mi bo Op dala začetni zagon in kasneje močno spodbudo in pomoč pri vzdrževanju doseženega.
Tole je resnična zgodba mojega življenja. Močno željo in upanje podpira tudi moj partner in oba sva odločena, da bom uspela tokrat za vedno.
Spoštovani AndryAndro, nikar nas vseh ne mečite v isti koš. Tisti, ki se odločamo za Op, nismo lenuhi in požeruhi, marsikaj smo preživeli v življenju, zavedamo se, kaj nam prinaša pot na katero smo stopili, pa tudi posledic se jasno zavedamo. Krasno, če vam uspeva, Vsaka vam čast, če ste tako močni, da vam uspeva, nekatirim pač ne in enostavno potrebujemo bolj odločno pomoč.
Lep pozdrav pa brez zamere.
Spoštovana Podgorka2 in vsi ostali!
Občudujem Vaše odločitve glede operacije, ker jaz sem definitivno proti temu. Vsak ki se odloči za operacijo je na tem forumu že napisal za koliko je shujšal. Torej se da tudi brez op. shujšati Kolikor vem, je večji problem vzdrževanje teže. A mislite, da bo po operaciji tako, da boste lahko vse jedli? In karkoli? In koliko?
Primer: “Znanec, ki je kar precej shujšal z neko dieto, je že pred koncem diete začel govoriti, kako si bo takoj po dieti privoščil oddojka in ga sam pojedel z užitkom!” A se takemu splača hujšati??
Dragi moji, hujšanje se začne v glavi! Če ne bo razščiščenih pojmov, je brezveze kakršnokoli hujšanje. Cilj mora biti jasno začrtan v glavi. In mislim, da je operacija želodca skrajna meja oblike hujšanja. Ampak res skrajna. (kot moški, se ne bi šel nikoli kastrirat, raje dam kondom gor – to je pa isto)
Sicer je to stvar vsakega posameznika, kaj dela s svojim telesom. Jaz samo to vem, da obstaja tudi drugačna alternativa hujšanja, brez operacijskih postopkov! In mnogo bolj zdrava ter naravna!
Pa brez zamere!
pozdrauček
PAPER si občudovanja vredna in iz srca ti čestitam za takšno probrazbo,jaz upam da bo tudi meni uspelo in bom tudi jaz kdaj tako samozavestna in lepa,,,res kar obstala sem ko sem vidla tvoje slike in spemebmo!!!!!Me pa zanima kje si bila OP in kako dolgo si hodila po preiskavah da si končno dočakala OP?
Čestitke vsem !
na operaciji sem bila v SG,prvi pregled sem naredila konec avgusta leta 2007,operirana sem bila 22.5.2008-trak.Vse potrebne preglede sem opravila v 3 mesecih-ker je bil moj itm 50,sem mogla do operacije shujšat 10 kg.Ko takole gledam svoje slike,tudi sama ne morem verjet,da me je bilo toliko skupaj-ampak odločila sem se za op., za kar mi ni bilo nikoli žal,žal mi je samo takih ljudi kot je g.AndryAndro,ki so nevedni in nepoučeni glede teh operacij! Meni je operacija spremenila življenje in punce vse ki se odločate za to-splača se!
Paper mene pa zanima če še hodiš kaj k breznikarju na polnjenje in koliko imaš sploh polnjeno. No meni je danes izpraznil trak tako da bom morala sedaj bit mesec dni brez pol pa začne spet polnit..Zanima me če je tudi tebi ob enem letu izpraznil trak in po koliko ti ga potem polni nazaj…
čestitam ti za pogum da si prilepila slikice….lepa si
anil,zadnjič sem bila pri njemu v začetku septembra in mi je reku da bova praznila trak v novembru-ker se pa bojim da bom izpraznjena na nulo in bo kmalu december-bom šla k njemu januarja-upam da me ne bo preveč kregal-polnjena sem pa 6ml-in je več kot dovolj.Ja po novem je treba trak praznit enkrat letno,da se želodec spočije-tako mi je dr. rekel.
na operaciji sem bila v SG,prvi pregled sem naredila konec avgusta leta 2007,operirana sem bila 22.5.2008-trak.Vse potrebne preglede sem opravila v 3 mesecih-ker je bil moj itm 50,sem mogla do operacije shujšat 10 kg.Ko takole gledam svoje slike,tudi sama ne morem verjet,da me je bilo toliko skupaj-ampak odločila sem se za op., za kar mi ni bilo nikoli žal,žal mi je samo takih ljudi kot je g.AndryAndro,ki so nevedni in nepoučeni glede teh operacij! Meni je operacija spremenila življenje in punce vse ki se odločate za to-splača se![/quote]
Paper super izgledaš!! Koliko je sedaj tvoj itm? Jaz imam trenutno 78kg in itm nekje 32. Midve sva bili očitno na podobni kilaži hehehehe. Jaz si tudi želim še enih 20kg dol sklatit, da bo kao idealno. Bomo sproti videli:))
Upam, da se zavedaš, da s tem stavkom nisi tople vode odkril;))
Vsak se s svojim problemom v glavi ubada, verjetno imaš tudi ti kakšnega, ki pa ga jaz nimam.
Saj lahko poveš svoje mnenje, samo to kar pišeš mi vsi vemo, mi vsi poznamo, mi bolj potrebujemo recept, kako to uresničiti v praksi. Malce si preberi celo temo in ne preleti, potem pa kaj pametnega povej, ne znane stare fraze hehehe:)
Pa brez zamere še iz moje strani.
Paper,čestitke in tudi tebi pemina.Mene pa zanima recimo zdaj ko si polnjena 6ml,kako se počutiš,a te kaj boli želodec po hranjenju in kakšen je napr. tvoj jedilnik po toliko izgubljenih kilogramih.Če mi lahko prosim napišeš kaj ješ, konkretno in če žvečiš ali si morda miksaš hrano ?Uf,koliko vprašanj :-))
ja pemina sva na istem itm-ju!
elika-počutje je super-kaj vse jem-kaj pa vem-različno-težko je opisat-zjutraj ne morem nobene stvari,razen kave z mlekom-potem jem kosilo-nič ne kompliciram in jem kot ostali člani družine-res pa je,da kar je bolj trdo ne morem jesti ali pa čisto majčkeno(meso,na splošno vse,kruh-ga sploh ne jem,zelene solate tudi ne morem,pečenega krompirja tudi ne,cmokov tudi ne). lahko pa jem razne juhe,omake z zelenjavo in mletim mesom,kuhan in pire krompir,tudi praženega,sadje.Skratka od gosto kašaste hrane do tekoče komot,in tukaj se moram paziti tudi pri količini.Pride pa tudi kašen dan da vsako hrano težko spravim vase-tudi kavo-si pa hrane ne miksam, ampak samo dobro prežvečim-saj imam zobe in hočem da opravljajo svojo funkcijo.Smo si pa kar različne-zato vsaka pri sebi ve kaj lahko in kaj ne-se navadiš postopoma-saj te postopoma tudi polnjejo-tako da ni nobene panike-npr. jaz sem pri 5ml lahko jedla vse razen govedine in kruha nisem mogla-želodec me ne boli-če se pa včasih spozabim in kaj prehitro pojem ali je malo prežvečeno-takrat je pa kriza in boli kot h…….!
Elika, jaz imam polnjeno 5ml že skoraj 3 mesece in lahko jem VSE normalno. Takoj po operaciji, po vsakem polnjenju, se mi je zdelo oz. sem bila res prej sita pa vse, sedaj pa lahko jem vse. Sicer ne tako kot pred operacijo, ampak načeloma bi se lahko komot zredila oz. ne bi hujšala, če bi malce skrenila s poti:))). Polni me ne, saj kljub temu hujšam, pa tudi težim ne. Sicer pa zadnje čase sploh več ne čutim posebne sitosti, razen po mlečnih zadevah in če kaj prehitro pojem. Zdaj ne vem, včasih me zaskrbi, da je kaj narobe. Pa ne skrbijo me toliko kilogrami, pač da mogoče trak ni čisto ok, po drugi strani pa imam občutek, da je vse v redu in se tolažim, da bo zadnje kilogramčke še toliko lažje dol spravit, ko bom ful zategnjena po potrebi hehehehe.