Operacija želodca
Hvala ti, AprilRain, čeprav bi se morala imenovati sonček. Čudovito si napisala. Vendar pa priznam, da sem težko ponosna nase in imam res nizko samozavest. To me zelo boli. Trudim se, da ne bi tega prenesla tudi na svojega sina. Rada bi, da bi se cenil in spoštoval.
Sama poskušam ignorirati tujce in njihove komentarje, a ni vedno lahko.
Kar se tiče kupovanja oblačil, sem pozabila omeniti, da tudi jaz kar nekaj stvari kupim pri nekermanu in pa tudi pri kataloški prodaji bon prix.
Lenčka in mami, vama še jaz odgovorim… Operirana sem bila 29.06. s 111 kg… Pred OP sem shujšala 13 kg… Danes jih imam 91.5… Se pravi v 2 mescih in pol sem jih izgubula 19.5, vse skupaj pa 32.5… Imam bypass…
V bolnici sem bila 5 dni, v nedeljo popoldan sprejem, v ponedeljek zjutraj OP, odpust v petek popoldan… 1 teden sem bila na vodi, ne smeš nič jesti, no v petek so mi dali jogurt, sem ga pojedla par malih žličk in to je bilo to… Doma pa pol juhice pa to… Na bolniški sem bila še 3 tedne… Da sem malo prišla k sebi, lahko bi šla delat že po 1 tednu, ampak sem se hotla res dodobra spočit od vsega tega…
Glede gibanja… Na dan OP te že popoldan vržejo s postle in moraš hoditi, zaradi preprečevanja tromboze… Vedno povdarjajo čimveč hoditi… Bolečin nisem imela ker dobivaš IV injekcije proti bolečinam… Tako da boli nič, razen tisto vrečko v katero se steka odvečna kri pa to po OP moraš nositi zraven, pa stojalo za infuzijo zraven vlačit… 🙂 No, jaz sem vedno rekla sestram, ko mi je infuzija stekla naj me odklopijo da sem se šla sprehajati… 🙂
Doma sem se pa normalno gibala, hodila na kratke sprehode, vsak dan malo dlje… Nisem se pa prepogibala ali kakorkoli napenjela trebušnega predela… Po trebuhu se ne smeš umivati dokler se ti rane ne zacelijo, lahko pride do infekcije… Na wc sem šla normalno, kakšna 2 tedna me je mučilo zaprtje, sem pa uporabila glicerinsko svečko in to je to… Zdaj se je prebava uredila, nimam nobenih problemov… Lasje mi ne izpadajo, počutje je odlično… 🙂 Koža… Hja, mičkeno se je povesila, kljub redni telovadbi in mazanju… Ampak ni krize… Vztrajam še naprej…. 🙂
Če vaju zanima… Tukaj sem opisala potek moje OP…
http://med.over.net/forum5/read.php?93,4644002,page=160
Mami33,
veš, najbolj pomembna je samozavest in to, da imaš samo sebe rada. Zaničevalni pogled prijatelja te je najbolj zabolel zato, ker tudi nase tako gledaš.
Če bi se imela rada, če bi bila ponosna nase, kakršnakoli že si, potem te taki pogledi ne vržejo iz tira, ker ne povejo nič o tebi (ti si krasna oseba), povejo le, da je oseba, ki te zaničuje zgolj zaradi zunanjosti zelo plitva in nič ne da na čustva drugih. Mnenja in pogledi takih oseb, pa prav nič ne veljajo.
In ne moreš spremenit drugih in ne moreš pričakovat, da te nihče več ne bo tako pogledal, lahko pa spremeniš sebe. Se začneš cenit, spoštovat in imet rada. Ne glede na obliko rite, število podbradkov in težo na tehtnici.
In spoštovanje in ljubezen si zasluži vsak VEDNO. Ne samo takrat ko shujša, ko je lep in vitek. Spoštovanje do samega sebe je osnova. Lahko ne spoštujemo vedno svojih ravnanj, lahko kdaj ravnamo kaj narobe, lahko se kdaj obnašamo kot butci, lahko mirno pokritiziramo svoje vedenje, ampak kot osebe, kot bitje, si pa vedno in v vsakem primeru zaslužimo spoštovanje in svojo brezpogojno ljubezen.
mami33
To kar si napisala , je pohvale vredno in se vidi da si čudovita oseba, toda da do tega prideš je pa zelo teško . Res je da se stvari začnejo pri nas samih , toda če si zaradi neke stvari zakompleksan (teže )je to že začetek izgubljanja samozavesti , jaz sem kerakterno zelo dobra in čustvena oseba in velikokrat ko se pogledam v ogledalo si rečem sama sebi “sej sem kr luštna ” , potem pa pridem v družbo , kjer so zategnjenesuhe (v oprijetih oblačilih ) in urejene ženske , mi pa postane narodno in takrat se spomnim da sem res bajsa.
Najbolje da ti napišem primer , ko smo šli prvič z našo prvošolko v šolo.
Seveda kot skoraj vsaka mama sem se tudi jaz uredila in oblekla , kar se je pač dalo lepo. V razred sem stopila še čisto samozavestno , ko pa sem tam videla res lepe mamice , me je pa stisnl pri srcu (pa ne zaradi pritiska ). Pa sej morda ne tolk zaradi mene same , kot to da sem pomislila, da bi zaradi tega lahko mojega nežnega algenčka (hči ) začeli zajebavat.(ne najdem lepše besede )
Žal je tako , da se začne lepota merit od vzunaj , čeprav mi vsi vemo, da je najpomebnejše tisto , kar nosimo v sebi.
Mislim da je ni osebe , ki bi šla na to operacijo in bi kasneje rekla , da je grada ker je suha .
Lenčka in mami, vama še jaz odgovorim… Operirana sem bila 29.06. s 111 kg… Pred OP sem shujšala 13 kg… Danes jih imam 91.5… Se pravi v 2 mescih in pol sem jih izgubula 19.5, vse skupaj pa 32.5… Imam bypass…
V bolnici sem bila 5 dni, v nedeljo popoldan sprejem, v ponedeljek zjutraj OP, odpust v petek popoldan… 1 teden sem bila na vodi, ne smeš nič jesti, no v petek so mi dali jogurt, sem ga pojedla par malih žličk in to je bilo to… Doma pa pol juhice pa to… Na bolniški sem bila še 3 tedne… Da sem malo prišla k sebi, lahko bi šla delat že po 1 tednu, ampak sem se hotla res dodobra spočit od vsega tega…
Glede gibanja… Na dan OP te že popoldan vržejo s postle in moraš hoditi, zaradi preprečevanja tromboze… Vedno povdarjajo čimveč hoditi… Bolečin nisem imela ker dobivaš IV injekcije proti bolečinam… Tako da boli nič, razen tisto vrečko v katero se steka odvečna kri pa to po OP moraš nositi zraven, pa stojalo za infuzijo zraven vlačit… 🙂 No, jaz sem vedno rekla sestram, ko mi je infuzija stekla naj me odklopijo da sem se šla sprehajati… 🙂
Doma sem se pa normalno gibala, hodila na kratke sprehode, vsak dan malo dlje… Nisem se pa prepogibala ali kakorkoli napenjela trebušnega predela… Po trebuhu se ne smeš umivati dokler se ti rane ne zacelijo, lahko pride do infekcije… Na wc sem šla normalno, kakšna 2 tedna me je mučilo zaprtje, sem pa uporabila glicerinsko svečko in to je to… Zdaj se je prebava uredila, nimam nobenih problemov… Lasje mi ne izpadajo, počutje je odlično… 🙂 Koža… Hja, mičkeno se je povesila, kljub redni telovadbi in mazanju… Ampak ni krize… Vztrajam še naprej…. 🙂
Če vaju zanima… Tukaj sem opisala potek moje OP…
http://med.over.net/forum5/read.php?93,4644002,page=160%5B/quote%5D
Hvala, Shera, super ti gre. Krasno! Ti kar poročaj o svojem uspehu, nam je ful motivacija.
Strinjam se z vsem napisanim. Žal je res tako, da te vsi ocenjujejo po zunanjosti, vsaj pri prvem stiku. In moraš biti res močna osebnost, da te to ne gane. Jaz nisem takšna. Manjka mi samozavesti in res se imam verjetno premalo rada.
Tudi jaz se bojim, da bi se mojemu sinu zaradi mene posmehovali. Poleg tega pa me najbolj boli, da mu ne morem nuditi vsega, kar mu lahko drugi. Recimo problem je gibanje, ker se hitro zadiham, nimam energije, se počutim utrujeno …
Pozdravljene po dolgem času,no pa je prišel tud moj čas da se odpravim,noemu življenju naproti;)
V nedeljo 20.9. mam sprejem v ponedeljek pa OP,tk da že komi čakam!
Me pa še ene par stvari zanima če bi mi lahk vi operiranke mal povedle,kako je s temi nogavicami a to moram nesti z sabo al ti jih dajo v bolnici?
A ste šle vi tešč v bolnico al ste normalno kosilale ?
nogavice ti dajo v bolnici,patudi kosilaš lahko normalno ,tudi preden greš lahko nekaj malega poješ ker pol ko prideš enkrat gor ne dobiš več nič drugega kot vodo.
aja pa še en mali nasvet,kupi si vodo v pol litersdki steklenici ker boš pol po operaciji ko boš ležala lažje pila vodo kot iz lončka.
Hvala hera,vesnag!
Vse je lepo napisano glede samozavesti in se strinjam, da je treba sam sebe najprej rad met sam včasih je težko ,sam vseen se ne tko fejst sekirat ampak se tolažite z tem , da majo tud suhice probleme. One pa majo kake krizne trenutke glede prsi in bi verjetno rabile kej da bi si v moderc dale (jim lahko me mirne duše pol damo, pa bomo mele še vedno fajne joške;-)) al pa ma katera kriv nos al pa presuhe noge al pa je suha sam rito ma veliko al pa je kar sama cela kot obešalnik. Pa suhice (če tole berete) brez zamere sam ponavadi smo elegantno popolne na tapeti:-)
Jaz ko sem mela 121kg ali več sem tud v Nekermani kupovala in to št.52/54 ali pa 56/58 hlače pa 54. Pa na tržnici pr nas ena že leta prodaja oblačila za močnejše po dostopnih cenah(kavbojke po 15€,majice dolgi rokav 10€, bolj elegantne srajce 25-30€,jakne -bunde 25-35€, termoflise 25€,hlače v pasu na elastiko po 20€…) pa tud zašije če kej nima kar bi mela. Men je to ok glede cen. Včasih sem lohk še na XXXX gledala pol je pa tud to ratal premajhno 🙂
Pa parkrat sem šla v KIK, zadnjič pa prvič v C&A pa mi je kar draga trgovina. Pa v H&M sem si tud že kako trenirko-hlače kupla, pa v Emporiumu-Evans ko so ble razprodaje sem tud kej našla. Zdej ko sem shujšala, pa sem pa že v Mani si lohk kupla par majčk pa hlače pa dolgo majico za na plažo:-)
Pr Nekrmani sem vedla glede številke, drugje pa kadar sem šla v trgovino in sem vprašala če majo kej zame nikol nisem vedla konfekcijske velikosti. Pa še tko grdo te premerijo od nog do glave in pol rečejo: ne gospa za vas pa nimamo nč 🙁 .Zadnjič sem na tržnic probala ene kavbojke 50 velikost so mi ble premale ene pa 58 pa so ble fuul prevelike. Odvisno od modela, ker te dvoje ko mam so pa oboje 50, pa čist drug model.
Kaj pa spodnje perilo? Men so moderci večni problem. Če ga dam delat je takoj 25-30€, tam kjer sem jih pa prej kupovala (pa jih je tud sam šivala ) po 12-16€ se je pa zaprla trgovina. Spodnje hlačke sm navadne črne bombažne tud pr Nekermani kupila 52/54, mal lepše z čipko pa take pa pri eni šivilji kupim, zdej so mi prav 44 prej sem pa mela 48. Dam pa za ene 6€.
Visoka sem 168cm in mam 102kg= konfekcijska velikost????
Pa vaša velikost oblačil?
Madoniš, sem se razpisala, ampak je pasal, upam da niste hude 🙂
nočko
Glede nogavic… Ja, dobiš jih v bolnici… S tem da tisti ki so dobili trakec jih nosijo kak dan, 2, mi z bypassom in resekcijo pa celih 5 dni…
Glede prehrane pred OP… Meni je kirurg svetoval da naj ne jem 1 teden pred OP… Da je to dobro da se telo ščisti, ker pri bypassu ti režejo želodec in črevo, in verjetno ni fajn če je še kaj ostankov v črevesu, lahko pride do infekcije oz. do komplikacij… Pri trakcu po moje ni take panike, čeprav je fant, ki je bil operiran na isti dan kot jaz, le da je imal trakec, stradal mislim da 10 dni… Ja, pa jetra se zelo zmanjšajo, kar je tudi zelo pomembno… Jaz sem uživala vodo 5 dni pred OP… Pa je šlo… Pa še pol 5 dni v bolnici… 🙂 Pa nisem shirala… 🙂 No, jaz sem se strogo držala nasvetov kirurga… 🙂 Taka pač sem… 🙂 Sicer pa lahko na 2. pregledu vse vprašaš pa ti bo svetoval… 🙂
Pozdravljena zadnja priložnost, moram ti povedat, da sva včeraj s prijatelco vredu uredile vpisali so naju v urgentno knjigo in sva obe za resekcijo, datum op. pa dobiva po pošti na dom. Velika verjetnost je, da bova op. nekje v novembru. Moram pa pohvalit osebje, kajti jaz sem včeraj bila sprejeta celo brez zdravstvene kartice, ker sem jo pozabila doma in ker sem z MB so se me usmilili in me kljub temu vzeli res prijazno od njih. Včeraj smo se vse nasmejale od srca saj je med nami čakal tudi Ivo Godnič, igralec, ki je zelo na humor vse obrnil in je bilo prav zabavno, tudi on gre na resekcijo.
L.P.
Dina MB
