Zadnja.priložnost hvala za hitri odgovor. Sem bila sicer kar vstrajna in telefonsko našla . Poklicala sem ravnokar in me naročili 1.10.2009 ob 13h. Zdej me je pa kr neka vesela panika pograbila (metulčki) ha-ha-ha . Zdaj moram pa po napotnico k svoji zdravnici.
A mi lahko katera mal bol pove kje je orgentni blok soba 35. A to je v kliničnem al kje. Ne se mi smejat ampak jaz res ne vem kje je to.

Bravo, čestitam zadnja priložnost! To je bilo pa res hitro! Vse dobro ti želim.

Shera žal tvoje drugo zasebno sporočilo nr morem odpret, mi napiše, da sporočilo ni na voljo, tako, da ti ne morem nič odgovorit, ja pa lep večer ti želim ti suhica TI.
L.P.
Dina MB

Aja Dina, verjetno zato ker sem ga pisala zjutraj, pa sem spregledala da takrat ni bilo mogoče objavljati prispevkov… 🙂 No, pa saj ni bilo nič taaaaak fuuuuul pomembnega… :)))

He he he, suhica… 🙂 To pa še doooooolgo nebom, mam še kr rezerve… :))) 31 sem jih že skinla, še 1x tolko pa bo… :)))

SHERA oprosti , ampak a mi lahko odgovoriš koliko je minilo od operacije

Hojla… Operirana sem bila 29.06., pred OP sem zgubila 13 kg, od OP pa še 18… Tako da vse skupaj 31… 🙂 Imam pa bypass…

a to ti je predlagal sam kirurg za bypass in oprosti ker te tako direktno vprašam, koliko kil si imela prej?
Če nočeš mi ni treba odgovorit.

Joj kolk si jaz želim bit suha. Mene že zdej trga , pa sem čisto na začetku

No, punce, kje ste? Oglasite se kaj in poročajte o svojih uspehih. Jaz sem sedaj čisto noter padla in bi samo brala in razglabljala o teh op.
Včeraj sem imela endokrinologa, zdaj pa še enkrat naredim dexa test, v pon imam gastroskopijo …

Zanima me, kako gre tistim, ki ste že po op. Počutje, teža, apetit …

Saj berem na tujih forumih, a so mi vaše izkušnje dragocenejše.

Pa naj se javi še katera, ki dela preglede pred op., da malo poklepetamo.

Zdarvo. Jaz sem bila februarja operirana s trakcem. Pred op. sem imela 120kg (največ v življenju 124kg), na dan operacije 115kg, danes jih imam …………(čakaj, grem na tehtnico:)) 81,8kg. Počutim se odlično, veliko se gibam, saj nisem več tako okorna. Z gibanjem, pravilno prehrano, kilogramčki še hitreje letijo. Prva dva meseca je bila hudaaaa kriza, evo priznam, težko sem prišla k sebi, da se več ne smem nažirat in tolažit s hrano. Sedaj me pa več ne mika. čeprav opažam, da ko imam stresen teden, hitro pomislim, da bi se potolažila s kakšno hrano. Hvala bogu se zavem in trudim. Se pa šele sedaj zavedam, kako globoke motnje hranjenja sem nosila na grbi. Moj odnos do hrane je popolnoma drugačen in spremenjen, do tega dosežka mi je ogromno pomagal trakec, ki mi je postavil fizično prepreko za prenajedanje. Iz danes na jutri je rekel stop.

Pri traku je tako, da dokler ga ne napolnijo do konca (da samo srebaš tekočo oz. pasirano hrano), moraš sam veliko vložiti, če želiš shujšati. Hvala bogu, da precej pozno ugototviš, kaj gre vse v tebe, kljub traku:))) Sicer pa obstajajo približno enaka pravila kot pri hujšanju brez traku, uravnoteženi obroki, paziti je potrebno, da ustrezno nahraniš mišice ter gibanjeeeeee. Sem kljub traku veliko prebrala o prehranjevanju med hujšanjem in vam povem, da se zadeva ful obnese. Moj metabolizem špila kot urica. Jem, ko sem lačna, nič več stradalnih diet in podobno.

Prav tako se “prekršim”. Spijem kakšno pivo, kolo, sokove, vino (tega sem se bala, da bo kaj štekalo, ker zelo rada tu in tam spijem deci kvalitetnega vina) gre lepo dol, pojem kakšno tortico, sladoled, čips, ravno danes po večerji sem tri napolitankice, ampak če vse to ješ v mejah normale, sploh ni problema.

Nimam nobenih težav, ne s kakšnim bruhanjem, ne s kislino, vse je popolnoma ok.

Sem pa postala samozavestnejša, verjetno tudi, zaradi tega, ker me okolica drugače tretira. Ne spadam več med:”Glej, kaka je tota!”. Ob takšni preobleki je kvaliteta življenja bistveno boljša.

No, meni je trak v tem smislu pomagal. Berem pa, da skoraj vsaki na drugačen način in v drugačni luči.

lp

mami33 ,koliko si pa visoka

Hojla!
Evo mene, po dolgem času. 26.08. sem bila operirana v Lj, resekcija. Počutje je odlično, do danes pa sem šla 12 kg dol, mislim da je to samo začetek in se bo sedaj ustavilo ampak začetek je pa odličen in dobra motivacija za naprej.
Malo sem prebrskala kaj se je ta čas dogajalo in vidim da ste imele kar burno debato. Moje mnenje je tako: vsaka od nas se odloči za operacijo iz določenih razlogov, bodisi zdravstvenih ali estetskih, vendar pa mislim da nobena ne gre v to nepremišljeno. Sama sem začela o operaciji razmišljati po nasvetu osebne zdravnice. Moja pot do dneva operacije je bila dolga predvsem pa polna dilem in delanja seznamov za in proti, se ve kateri seznam je zmagal. Moj ITM na dan operacije je bil 53, s temm da sem pred op shujšala za 10 kg. Na zadnjem pregledu mi je bilo samo rečeno naj probam čim več shujšati noben pa ni govoril o nobenih številkah; mislim pa da je vsekakor bolje shujšati več kot manj. Mi je pa tudi dr Pleskovič rekel, da so moji izvidi boljši kot pri vsaki z normalno težo.
Drage dame upam, da ne boste izgubile upanja in da boste vstrajale predvsem zaradi sebe ne zaradi drugih, ker če to počnete za druge mislim, da se podajate na to pot iz napačnih razlogov.

Pozdravček

pozdravljene dekleta iz Ljubljane in vsekakor udi ostale,

April Rain, evo mene, jaz sem imela teden dni dopusta, poležavanja v bolnici, in kaj so ugotovili glede kortizola, da je razlog povišanja kortizola tablete, ki jih jemljem v tolkšni odmerkih. Dejali so, da je bil ubistvu tisti DEXA test pred operacijo lažen.

Kako si pa ti opravila pregled pri dr.Pleskoviču.

ČAU

POTICA,
fajn da ti gre tako dobro! Sem vesela zate.

cvetka4,
pa je nevarno, da imaš toliko kortizola? Drugače sem pa ful vesela, da ni tisti sindrom ali kaj je že bilo. Pa ne vem, če sem ti zadnjič povedala, ampak super izgledaš! Cela suhica si že:)

Pri profesorju je bilo pa vse hitro opravljeno. Itak nimam nobenih težav in se počutim odlično, tako da mi tudi na kontrolni pregled ni več potrebno prit.

Drugače pa sem napisala že v sosednjo temo – sestanki skupine v Ljubljani se pričnejo 7. oktobra in bodo vsako prvo sredo v mesecu ob 14. uri. Upam, da se vidimo!

Lp.

Eh, meni sploh ni problem na kaj odgovorit… 🙂
Jp, za bypass me je predlagala psihologinja, pač glede na moj način prehrane… Pri meni so bile zelo velik problem sladkarije… Pa moj ITM je bil visok… Zato je pač predlagala bypass… Glavno besedo pa ima kirurg, ki pregleda vse izvide… In tudi on je predlagal bypass… Po tej metodi naj bi ti želja po sladkem minila, oz. se drastično zmanjšala… No, mene minila ni, je pa res da nameto cele čokolade pojem 1 košček pa je dovolj… 🙂

Pred OP sem imela 124 kg… Na OP sem šla s 111 kg, zdaj sem na 93 kg… 🙂

Pozdravček,
v forumu informacije sem že “težila” zda bi pa še tuki mal:-)

Evo včeraj sem dobila napotnico in zdaj tuhtam kam se naročit na 1 pregled in da bi tam tud bla operirana?

1. Al v SG (kar mi najbolj ustreza zaradi prebranega da je dr.B car:-) pa največ vas je operirank .blo tam) al v CE ( tam še nč ne vem kako poteka, menda pa tud dr.B operira?) al v LJ (ni dolg baje za čakat,pa še teta tam dela in bi mi blo mogoče mal lažje ne vem pa nič o posegih tam)?????????

2. Ni mi jasno če greš v LJ na 1 pregled in pol daš skoz vse preiskave in se nato ugotovi da moraš na baypas (tega tam ne delajo) al moraš pol spet še enkrat skoz vse v SG al pa v CE al kako je z tem?

hvala in lp

Dina MB, April Rain

če lahko vprašam , vajina izkušnja z LJ, oziroma kako to da sta se za sem odločle?

Hvala in lp

shera, hvala ti za informacije in res ti ni težko odgovarjat na naša vprašanja 🙂

Presta, v LJ imaš na razpolago samo 2 izbiri… Oz. se kirurg odloča in ti svetuje samo med trakcem in resekcijo… Glede na to da nimaš tako visokega ITM-ja ti bi verjetno povsod svetovali trakec… 🙂 Hja, odločiti se boš morala pa sama…

Glede Celja pa… Sem vprašala pemino ki ima vsak mesec stike z ekipo tam… 🙂 Nič se ne dogaja in še nič ni na vidiku da bi se v bljižnji prihodnosti začelo kaj dogajati… Na žalost…

Ojla presta!
Glej jaz in moja prijateljica sva najprej šle samoplačniško v SG, sva vse preglede opravile in bi se lahko naročile za 2 pregled. Zdaj ne bom vse še enkrat razlagala, da ne užalim koga tu gor, predvsem pa naju je motil odnos dr.B, ki si ni vzel niti 5 minut za naju, čeprav sva bile samoplačniško, ostalih stvari, ki se dogajajo sploh ne bom pisala, skratka ni nama dalo miru in sva šle v LJ, kjer sva bile daleč boljše sprejete, pa tudi meni niso rekli, da moram shujšat za 40 kg, kakor mi je rekel dr. B. Kajti, če jaz sama lahko skujšam 40 kg, potem verjemi, da ne potrebujem op. Za LJ sva morali opraviti še vse preglede enkrat in ni nama žal, kajti v LJ je vse na enem mestu, tudi če se kaj zakomplicira je le klinični center, kajti ne pozabit, da je to le op. pod narkozo.
Res pa je,da so nama rekli, da opravljajo samo vzdolžne resekcije in trakec, baj pas pa res samo v izjemnih primerih, če RES ne gre drugače, tako so nam na prvem pregledu povedali in to je to. 17.9.2009 imava drugi pregled in upam, da obiva kmalu datum op.
Važno je, da se sama odločiš in tako narediš, kot sama čutiš, predvsem pa se meni zdi, da tistemu kateremu položiš življenje v roke te vsaj POGLEDA.
L.P.
Dina MB

Dina, samo nekaj bi dodala… Operacije za redukcijo teže niso namenjene samo hujšanju, ampak tudi vzdrževanju telesne teže… Shujšati ni težko če se res za to odločiš in poštimaš v glavi… Meni je uspelo večkrat… Tudi za 40 kg in več… Ampak kaj ko ti kg pridejo vsi nazaj takoj ko nehaš z dieto oz. zdravim in rednim prehranjevanjem… Operacija te pa v to prisili… Da ješ po malem, več x na dan in bolj zdravo… Tudi v glavi se ti nekaj premakne in začneš veliko bolje skrbeti za svoje telo, pa tudi za dušo…

Mislim da če se kaj zakomplicira tudi v SG znajo rešiti komplikacije, saj SG bolnica slovi kot ena izmed najboljših bolnic v Sloveniji… Oz. to bi znali v vsaki bolnici, saj je v vsaki bolnici zaposlen strokovni kader… Verjetno ti velikost UKC-ja in vse ostalo daje večjo sigurnost… No, jaz upam da boš čimprej na vrsti, da bo vse šlo brez problemov skozi… Pol pa samo… Uspešno hujšanje… :))) Pa boš drugo leto v mini kiklci…

Mi je pa žal da si dobila tak vtis o SG bolnici in dr. Breznikarju… Zame je on moj rešitelj, človek na mestu, ki zelo realno gleda na stvari, jih ne olepšuje ampak pove naravnost tako kot je, čeprav je marsikatero mogoče prizadel… Meni je svetoval bypass ker je bil mnenja da se druge metode pri meni ne bi obnesle… Oz. bi se morala pošteno mučiti in odpovedovati da bi dosegla uspeh… No, zato mi ne gre v glavo zakaj v LJ ne delajo bypassev, če pa je to metoda zase… Trakec in resekcija imata podobno funkcijo, omejitev količine zaužite hrane, bypass pa omejitev in malabsorpcijo… Zato tega ne razumem lih najbolj… Kaj če je nekdo primeren za bypass? Pol mu ga ne nardijo ker tega pač tam ne delajo? No, edino to me pri LJ bolnici moti… Je pa dr. Pleskovič sigurno zelo strokovno podkovan, na internetu se najde veliko njegovih člankov o marbidni debelosti in bariatrični kirurgiji…

No, jaz sem s kirurgom bila izredno zadovoljna, še v operacijski se je pogovarjal z mano in me trepljal po rami… :)))

Pa ne me kregat, to je pač moje mnenje, moje izkušnje… 🙂

Shera…
a si že kdaj govorila s kom, ki je imel pripombe čez sprejem v LJ in čez dr. P in ekipo. Mogoče imam samo to srečo ampak jz sm že 2ženski srečala, ki sta se prestavili v LJ. Ogorčeni sta nad dr.B in njegovim POOP. odnosom do svojih pacient. Ne trdim, da ni strokovnjak, ampak enostavno je premalo odprt do pacientov. je človek in ne stroj, da si ne more vzeti 5minut. . Ena od njiju je po 3.letih še vedno samo na TEKOČI juhi (ženska zgleda obupno: shirana, grozna, sama koža jo je), ker vse drugo zbruha. Noče ji vzet trakca ven. zakaj ne, ne zna povedati.

DINAMB
imela sem smolo ali pa lahko rečem srečo, da sem spoznala vse 3 zdravnike. Dr. F, dr. B in dr. P in lahko ti povem, da kljub temu, da sem mogla narediti vse preglede še enkrat mi ni žal, da sem se prestavila v LJ!!!
Če jih razvrščam mi je odnos dr. P daleč najboljši, potem dr. F in šele nato dr.B, žal je pri meni naredil zelo slab vtis, pa me sploh ni kregal, celo pohvale sem bila deležna, da lepo hujšam. Držim pesti, da bosta op. še letos. po besedah dr. P je denarja samo še za 4op +od ene +moja….tko da VSO SREČO

mogoče bo keri pomagalo tole…. mene je 9.ko sem dobila vabilo na sprejem stisnila PAAAANIKA, po drugi strani pa sreča, ker bom končno na vrsti. Ponoči sem ful slabo spala, non stop sem imela pred očmi, kaj če gre kaj narobe. Potem pa sem danes prosila par bivših op. preko zs, da mi napišejo njihove izkušnje, prebrala sem stara obvestila (od 100strani naprej) in kar na enkrat je naredilo KLIK…

Lepo in prav je da se pozanimaš prej kaj te čaka, vendar tudi če veš kako se je katera obnesla na operaciji to ne pomeni, da se boš ti ravno tako. ljudje smo si različni, nekaj kar je za nekoga najbolj IZZI je zame lahko najhujša preizkušnja in obratno. Na voljo imam samo 2strani, ostati EXTREMNO DEBELA do konca življenja, da se me čez leto, dve ali pet lotijo razne bolezni in na koncu umrem zaradi zastoja srca v najboljših letih. Ali pa tvegam zaplete in komplikacije in grem na op. ter si s tem zmanjšam možnosti za vse bolezni. Mogoče hazardersko, mogoče naivno, mogoče pa zgolj samo pogumno z željo, voljo, upanjem, vztrajnostjo in potrebo po izgubi kilogramov