Operacija želodca
Janja, April hvala za lepe želje. Vem, da so živčki nekaj normalnega ampak ukrotiti jih pa vseno ne morem, pa sem poskušala verjemi. Mislim,da se tudi zavedam da gre sedaj zares in da bojo stvari po operaciji bistveno drugačne. Sem imela dovolj časa da razčistim stvari ampak vseeno je neki nemir prisoten. A mogoče veš kdaj je prvič klub v Lj?
Kot berem je bil dopust odličen in bravo za vso prehojeno pot. A si imela kakšne težave? A ti je primanjkovalo kaj energije glede na veliko fizično aktivnost?
Pozdravček
Kdaj bo skupina v Lj se še ne ve, psihologinja je naročila, naj jo pokličemo septembra, pa se pozanimamo. Najbrž bo z oktobrom.
Težav pa nimam nobenih, niti z izpadanjem las, niti s pomanjkanjem energije. Če veliko migam in hodim, sploh po vročini, mi itak ne paše jest. Nekaj malega zvečer, pa kosmiči za zajtrk, vmes kaj sadja. Edino res stalno moraš pit vodo, da ne prideš do tiste faze, ko bi najraje stankal liter vode, ker se tega ne da več. Sama jo na pohodih nosim kar v mehu, ki ima tako cevko povezano preko naramnice in potem srkam vodo kot po slamici vsakih nekaj minut.
Drži se, vse bo okej!
Janja… Pri resekciji se želodec minimalno raztegne, če sploh… Raztegnil se bo če ne boš kontrolirano jedla, da boš čutila da si sita pa boš kljub temu pojedla še grižljaj… In naslednjič 2 itd… Ampak do take velikosti ni variante da se raztegne… Kirurg odreže tisti del želodca ki je raztegljiv, pusti pa samo tanko cevčico ki se hitro zapolni, premer ima okrog 4 cm, saj veš, želodec imaš po OP tak kot črevo. Tanek in podolgovat.
Pri preveliki količini hrane ti želodec ne bo počil, sem zgoraj opisala, le malo se bo raztegnil. Želodec je ena velika mišica… In mišice imajo sposobnost krčenja in raztezanja a ne? 🙂 Ampak zdaj po op ni več tako raztegljiv, kot že omenjeno, tisti najbolj raztegljiv del ti je kirurg odstranil… Pri prenajedanju boš prej imela imela občutek tiščanja, siljenja na bruhanje ali pa boš v najslabšem primeru bruhala, ne poči želodec kr tako, brez skrbi…
Sama imam bypass, nisem za resekcijo… A veš, resekcijo naj bi nardili res extremno debelim ljudem, ker ni tako zelo zahtevna metoda. Bolj si debel, bolj si rizičen pacient, in zato poskušajo pač OP opraviti najhitreje kar se da. Ko pacienti shujšajo do določene teže jim lahko nardijo še bypass, v veliki meri pa je hujšanje z resekcijo zadovoljivo, tako da bypass niti ni potreben. Jaz pa razmišljam takole: če imam bypass imam še vedno preostanek želodca v sebi, je aktiven in opravlja svojo nalogo, le da hrana ne gre več skozenj. In če dobim kakšno bolezen na želodcu mi lahko kirurg iz preostalega želodca še vedno formira nov mali želodček. Pri resekciji pa ostalega želodčka več ni.
No, glede trakca… Trakec je pač najmanj invaziven za telo, zravn tega ga lahko še odstranimo. Nič ni treba rezat, omejuje le količino hrane, kot resekcija. S tem da je resekcija do konca življenja. Trakec je pač za bolj disciplinirane ljudi. Pri obeh OP se ne spremeni prebavna pot, kar pa ne moremo reči za bypass. Torej na kratko: trakec in resekcija omejujeta količino zaužite hrane, bypass pa zraven tega še omejuje absorpcijo hranil v tankem črevesu. Tako da moramo samo pacienti z bypassom uživati dodatne vitamine in minerale.
Ja kaj naj rečem, če je oz. če bo kolegica po praznjenju traku disciplinirana pri prehrani pol mogoče ne bo dobila nič nazaj… Sicer pa… Saj si ne rabi dati izpraznit traka, čeprav je nekdo omenil da naj bi se vsake toliko časa izpraznil… V glavnem.. Važna je displina… Če bo jedla zdravo in malo pol se ne bo kaj zredila… 🙂 Moje mnenje… )
Punce zdravo!
Danes sem šla na pohod na Ratitovec. Dve uri hoje v eno smer, tako, da sem se kar nahodila. Ko sem po forumu gledala malo informacije o težavnosti izgleda, da pišejo gor samo planinci, ki ne vedo oz. ne poznajo težavnosti. Jaz sem bila sprva kar malo presenečena, ko sem daleč pred seboj zagledala ljudi, ki so se strmo vzpenjali. Hudiča men se pa rado vrti in nisem za take hece. Celo strmo pot se nisem upala pogledati v dolino, potem si verjetno predstavljate, kako je vse to izgledalo. S sabo sem imela še 6 letnega sina, ko sem ga ves čas morala paziti, da mu ne spodrsne in ne zgrmi.
A ima katera kakšen predlog, za hribe, kjer ni preveč strmo in zahtevno je pa prijetno.
Lp Jožica
Oj, tudi jaz veliko raziskujem na to temo zadnje čase.
Od vseh športov, sem se navdušila za pohodništvo, ampak me je vseeno strah kakšnih vzpetin, kjer je potrebno premagati ok. 1000m. Tam nekje do 700m vzpona si še upam, za planinarjenje pa sem itak boječka, saj se bojim globin. Pa še obsežnješo opremo potrebuješ.
Mi imam v MB Pohorje, ampak se naveličaš. Do vrha prilezem brez nekih težav, sicer proti koncu malce sopiham, ampak gre. Več poti sva že raziskala tu gor, na pamet poznam celo Pohorje hehehe, zdaj pa bi rada videla še kaj več od našega hribovja po Sloveniji.
Danes smo bili na Veliki planini. Tam imaš kar nekaj fajn poti z ne preveliko zahtevnostjo. Moj mali petletnik se itak samo dere za vsaki meter vzpona, zato smo šli gor z nihalko, potem pa peš do vrha in po Veliki planini. Super je, če ne greš več na sedežnico in to je mojega sinka danes najbolj bolelo, ko je gledal ljudi, ki so se nad nami vozili on pa moral po bregu pešššššš;)))) Tam ni nekih hudi vzponov (do 300m gor ter dol), ampak nahodili smo se. Da ne govorim, kako zagorela sem v obraz od sonca, mah žarim:)))) Na Veliko planino je fajn pot iz Kanjskega raka, pa ne vem, kdaj bom spet pripravljena poslušati toliko jamranja, da bom sina gor vlekla hehehehe.
Jutri po pregledu v CE gremo na Roglo, moj mož si je tam nagledal neko pot. Ti sporočim, če bo kaj pametnega, pa tudi upam, da bo lepo vreme. V soboto pa na morje v Italijo, tam nekje od Ancone do Pescare se bomo stacionirali. Upam, da bo naš izbrani kamp prost, saj bomo imeli tudi tam dol do plaže pravi spust in nazaj pravi vzpon. Joj, joj, bo moj mali penil hehehehehehe.
Sicer pa Aprilčica, daj nam kakšen namig, kam naj se po tej ljubi sloveniji odpravljamo malce bolj okorni pohodniki??:))) Pa kje zaboga si bila na dopustu???;)))) ma, kapo dol za tvoje prehojene kilometre:)
Joj, pred kakšnim letom je moj mali letal po bregovih, jih je vajen, saj smo kljub temu kar nekaj hodili, še posebej je bil sam z možem, sedaj pa takšno teženje za vsak manjši breg. Danes bi mu najraje par krepkih primazala, hudičku malemu. Upam, da bo drugo leto bolje in je samo v fazi jamranja:))))
Oo, kok pohodnic je med nami. Super:)
Sama sem že od malega zaljubljena v hribe, in ne glede na težo in kilograme vedno rinem v klance, čeprav kdaj prestrežem kakšen “sočuten pogled”, ko vsa izmučena in sopihajoča počivam ob poti:))
Dobršen del Slovenije sem že prehodila, ogromno mi ostaja še neznanega, lani sem 2 meseca hodila preko Pirenejev ter španskih hribčkov, letos pa po Korziki. Še dve večji želji imam, eno je trekking po Andih, druga je pa trekking na Kilimanjaro. Ampak do takrat pa morem dol spravit svoje kilograme, ter še kar nekaj pridobit na kondiciji. Sploh letos je precej švoh, ker sem preko leta bolj lenarila kot ne;)
Sicer je pa odličen spletni naslov za potepanja po Sloveniji http://www.hribi.net , prav tako se veliko izletov najde tudi na http://www.zaplana.net .
Skoraj vsi naši hribi so tam opisani po sklopih, z različnimi potmi na njih, težavnostjo, morebitno potrebno opremo, fotografijami poti, ipd. Sama vedno pogledam na to stran, preden se kam vzpnem, tako da čimbolj vem, kaj lahko pričakujem na poti. Tudi meni namreč prepadne stene in plezarija nista všeč. Imam raje varne hribe.
Za priporočit pa ne vem kaj bi, Velika planina je super, sploh za otroke, z nihalko se pripelje na kar luštno višino, potem je pa do vrha še urca vzpona, pa ogromno sprehajalnih poti na vrhu med kravicami. Pa pastirji prodajajo odlično kislo mleko in domač sir, tako da še malice ni potrebno nosit s seboj. Podobno je tudi na Golteh, kjer se pripelje z nihalko precej visoko, na vrhu pa je luštna sprehajalna krožna pot.
Še en fajn izlet je na Krnska jezera, pot je sicer dolgočasna in cikcakasta, vzpona je za okrog 700m, je pa potem pri jezeru res lepo, pa nazadnje ko sem bila gor, je bilo toliko ribic, da je vse mrgolelo okoli mojih nog, ko sem jih malce namočila.
Na Primorskem sta fajn Slavnik, za tiste malce bolj pogumne pa tudi Nanos, ampak po tadaljši poti, na tisti direktni so zajle in skale in mene kar zvija, ko hodim tam:)
Super pot je na Triglavska jezera, z avtom se pripelje lahko nad 1000m do Vogarja, potem pa je taka lepa, zelo varna pot, ki vodi do Triglavskih jezer, edino en del je mogoče malce za popazit, kakšnih 100m, malo pred ciljem, sicer pa zelo prijetna pot za enodnevni izlet. Pa še prelepo je pri jezerih.
En zelo nezahteven dvotisočak je nad Pokljuko, Debela peč, vzpona je za cca 700m, pot je zelo lepa in prijetna, edino zadnjih 100m je malce bolj strmih, vendar je občutek na vrhu, da si osvojil dvatisočak vreden tudi grizenja kolen zadnje metre:) Na vrhu je en lepših razgledov na Triglav, na sredi poti pa je tudi koča, za tiste, ki vam je kak krajši izlet dovolj.
Hribov se najde drugače še pa še, le malce je treba pobrskat po netu za idejami. Pa tudi večkrat se splača it na isti hrib. Na Veliki Planini so naprimer spomladi travniki povsem vijolični, saj cveti žafran pri žafranu in se zelene barve skoraj ne vidi, na Golici cvetijo čudovite bele narcise, jeseni je prelepo v Julijcih, ker se macesni lesketajo v zlati barvi, ko skozi njih posije sonce.
Kondicija se pa nabira, z vsakim korakom je je več. Meni še danes, po letih hribov ni lahko lezt v hrib in preklinjam skoraj vsak korak:) Ampak zadovoljstvo na vrhu in razgled je vreden poti in znoja in zbudi željo po novih in novih vzponih. Se pa nikoli ne zanašam na table, koliko časa je potrebno do vrha, saj imam sama kar počasen tempo in si ponavadi sama zračunam pot. V povprečju naredim 300m vzpona na uro, tako da za 700m potrebujem zagotovo 2 uri pa pol, če ne celo tri, če zelo veliko počivam vmes. Ampak me sploh ne gane, če je kdo drug gor v uri pa pol in se mu zdim počasna. Se ne primerjam s tistimi, ki hitro hodijo, ampak s tistimi, ki na čudovit sončni dan sedijo doma na sedežni:)
Drugače pa moj najljubši izlet, ki je pa povsem po ravnem je pa Bohinjsko jezero. Pot okrog je dolga približno tri ure in vsakič znova je drugačna. Pozimi je vse belo in z nekaj sreče se opazi kakšno srno, kako se pase med drevesi, spomladi je na tisoče trobentic, jeseni pa je pot okoli mirna in spokojna in te napolni z energijo za nov teden:) Za nazaj se pa ustavimo na Bledu na kremšnitah, pa vedno komu par žličk ukradem za okus, cele itak ne morem več pojest:)
V glavnem, hoja je zakon:)
Otroke se pa da super motivirat tudi s planinskimi dnevniki, v katere zbirajo žige iz koč, ki so jih dosegli:) Jaz imam še danes svoj otroški planinski dnevnik in marsikdaj nostalgično in ponosno pogledam, koliko žigov smo s starši not odtisnili:) In se spomnim na čudovite trenutke s svojimi starši, pa čeprav sem vmes bemtila in se penila, da je hoja v hribe zanič in da se mi ne daaa:)
Tako, zdej bom pa nehala, drugače lahko do jutra pišem o hribih:)
Lahko noč,
aprilka
Pemina, kaj pa kaka Donačka gora, ali pa Boč? Se ju da lepo premagat, poti nista prenaporni (vsaj zame – ko sem utrujena pa malo počijem). Se pa da priti iz Donačke tudi na Boč, vse poti lepo urejene, le da jih občini Roigatec in ROgaška Slatina ne reklamirata dovolj. Če še nisi, poskusite.
Zdravo!
Jaz imam v ponedeljek drugo polnjenje pa imam eno vprašanje. Glede na moje prvo polnjene (imam slabe izkušnje) me zanima ali katera od vas, ki imate trak začutite sondo. Jaz se tipam in tipam pa je ne začutim. Me je strah, da me bo dr.Breznikar zopet vso prepikal, preden jo bo našel. Hvala in lep pozdrav Jožica
shera hvala za informacije saj ne jem da bi se silila pojem malo več kot na začetku ampak cel dan ne toliko kot prej v enem obroku pijem pa kar veliko po požirkih.Stem sem hotela povedat samo to da vsak misli da je zanj najboljše,kar ima narejeno.Trak je res najmanjši poseg na želodec je pa potem najbolj zahteven in zahteva strogo disciplino,pri obvodu morate jemati vitamine kar je stroškovno še vedno izdatek,mi z resekcijo moramo pa pazit,da nas ne tišči in boli po obrokih.Je pa odvino od vsakega posebej.Lep pozdrav vsem na forumu
Hojla!
janja, a si prepričana da imaš ob 10,00 kontrolo, da se niso zmotili? Ko sem bila na drugem pregledu je bila na kontroli puca ravno tako naročena ob isti uri kot ti pa so ji rekli da so se zmotili ker ambulanta dela popoldne in je bila obsojena čakati do 13 ure.Pa še iz Ljubljane ni bila tako da se je reva res načakala.Nočem bit preveč pametna mogoče se pa niso zmotil, samo bi mi pa bilo žal da bi čakala. Upam da se motim.
Pozdravček
hay danes sem bila na ponjenju v sg in sicer polnil me je 2 ml tako da imam zdaj skupajh 4 ml.mi je pa zelo žal ker očitno tebe jbrulc in lunce več ni bilo gor oz sta bile pred pol enajsto.jaz sem, prišla gor 10.20 in sem čakala do pol dveh da sem prišla na vrsto.rekel pa mi je da morem par dni pit samo tekočo hrano ker me je pač toliko polnil.a ste tudi tiste ko imate polnjeno 4 ml mogle pit samo tekoče in kako dolgo?