Operacija želodca
Nody, tako je… Ko prideš k njej dobiš za izpolnit enih 5 listov A4 fformata z raznoraznimi vprašanji… Iz tega si potem ustvari neko sliko o tebi… Pol pa… Sprašuje te vse… Ampak res čisto vse… 🙂 hoče vedeti vse, kako si preživljala otroštvo, kakšen odnos imaš do staršev, kje živiš, s kom živiš… Kako se prehranjuješ, si družabna, nisi, kako je v službi, odnosi s sodelavci s šefom… Tudi tvoje spolno življenje jo zanima… 🙂 Tako da, naj te ne bo sram, pač povej kaj te bo vprašala, saj to vesta itak samo ona in ti… Na koncu ta da za pogledat še neke packe in moraš povedati kaj si ti ob teh “slikah” predstavljaš… Prvo kar ti pade na pamet, ne pusti ti niti razmišljat… Tak da… Je kr naporno, vsaj zame je bilo… Sem bila čist zmozgana ko sem prišla iz ordinacije… Povprečno smo pacientke pri njej od pol ure do 1 uro… Nekatere tudi dlje… Upam da boš uspešno opravila pregled… 🙂
Tatjana_devet, polona… Kako sta kaj? Je vse ok? Hujšanje poteka po planu? :)))
JAZ SEM DANES KICALA V CELJE IN SO MI POVEDALI DA ZAENKRAT ŠE NI NIČ STA PA V APRILU PREDVIDENI SPET DVE SPONZORSKI OPERACIJI KI JIH SPET PLAČAJO ČRNOGORCI IN TUDI ZA TO OPERCIJO SO ŽE ZBRANE KATERE BOJO OPERIRANE IN MED NJIMI JE ANCI -BRAVO ANA,UPAM DA BO TOKRAT VSE OK.SEM SE PA POGOVARJALA DANES OSEBNO Z DR.BREZNIKARJEM IN MI JE REKEL DA MOREM PRIT V PONEDELJEK ZJUTRAJ V SG IN DA ME BO DAL TJA NA ČAKALNO VRSO IN DA BOM TAM KAR HITRO NA VRSTI ZA OPERACIJO.A MOGOČE KATERA VE KAKO DOLGO SE PRIBLIŽNO GOR ČAKA NA OPERACIJO ZA TRAK KO TE DAJO ENKRAT NA ČAKALNO VRSTO IN A GRE KATERA GOR V PONEDELJEK?
LP
Vesnag… Čist odvisno… Ene so na vrsti v roku enega mesca, druge pa šele po pol leta… Okvirna doba pa naj bi bila 6 mecsev… Kolikor sem slišala… Mislim da je precej odvisno od ITM… Čim nižjega imaš prej si na vrsti… Me ki imamo zelo visok ITM pa pridemo pozneje na vrsto ker moramo še določeno št. kg shujšat… No, tako mislim, kakšne kriterije imajo pa oni pa sam bog ve… :)))
JAZ SEM DANES KICALA V CELJE IN SO MI POVEDALI DA ZAENKRAT ŠE NI NIČ STA PA V APRILU PREDVIDENI SPET DVE SPONZORSKI OPERACIJI KI JIH SPET PLAČAJO ČRNOGORCI IN TUDI ZA TO OPERCIJO SO ŽE ZBRANE KATERE BOJO OPERIRANE IN MED NJIMI JE ANCI -BRAVO ANA,UPAM DA BO TOKRAT VSE OK.SEM SE PA POGOVARJALA DANES OSEBNO Z DR.BREZNIKARJEM IN MI JE REKEL DA MOREM PRIT V PONEDELJEK ZJUTRAJ V SG IN DA ME BO DAL TJA NA ČAKALNO VRSO IN DA BOM TAM KAR HITRO NA VRSTI ZA OPERACIJO.A MOGOČE KATERA VE KAKO DOLGO SE PRIBLIŽNO GOR ČAKA NA OPERACIJO ZA TRAK KO TE DAJO ENKRAT NA ČAKALNO VRSTO IN A GRE KATERA GOR V PONEDELJEK?
LP[/quote]
Oj jaz sem bila ta ponedeljek gor pri njemu,me je dal na čakalno listo. Baje je čakalna doba 1 mesec. Tako,da jaz čakam na klic:))
JAZ SEM DANES KICALA V CELJE IN SO MI POVEDALI DA ZAENKRAT ŠE NI NIČ STA PA V APRILU PREDVIDENI SPET DVE SPONZORSKI OPERACIJI KI JIH SPET PLAČAJO ČRNOGORCI IN TUDI ZA TO OPERCIJO SO ŽE ZBRANE KATERE BOJO OPERIRANE IN MED NJIMI JE ANCI -BRAVO ANA,UPAM DA BO TOKRAT VSE OK.SEM SE PA POGOVARJALA DANES OSEBNO Z DR.BREZNIKARJEM IN MI JE REKEL DA MOREM PRIT V PONEDELJEK ZJUTRAJ V SG IN DA ME BO DAL TJA NA ČAKALNO VRSO IN DA BOM TAM KAR HITRO NA VRSTI ZA OPERACIJO.A MOGOČE KATERA VE KAKO DOLGO SE PRIBLIŽNO GOR ČAKA NA OPERACIJO ZA TRAK KO TE DAJO ENKRAT NA ČAKALNO VRSTO IN A GRE KATERA GOR V PONEDELJEK?
LP[/quote]
Oj jaz sem bila ta ponedeljek gor pri njemu,me je dal na čakalno listo. Baje je čakalna doba 1 mesec. Tako,da jaz čakam na klic:))
JAZ SEM DANES KICALA V CELJE IN SO MI POVEDALI DA ZAENKRAT ŠE NI NIČ STA PA V APRILU PREDVIDENI SPET DVE SPONZORSKI OPERACIJI KI JIH SPET PLAČAJO ČRNOGORCI IN TUDI ZA TO OPERCIJO SO ŽE ZBRANE KATERE BOJO OPERIRANE IN MED NJIMI JE ANCI -BRAVO ANA,UPAM DA BO TOKRAT VSE OK.SEM SE PA POGOVARJALA DANES OSEBNO Z DR.BREZNIKARJEM IN MI JE REKEL DA MOREM PRIT V PONEDELJEK ZJUTRAJ V SG IN DA ME BO DAL TJA NA ČAKALNO VRSO IN DA BOM TAM KAR HITRO NA VRSTI ZA OPERACIJO.A MOGOČE KATERA VE KAKO DOLGO SE PRIBLIŽNO GOR ČAKA NA OPERACIJO ZA TRAK KO TE DAJO ENKRAT NA ČAKALNO VRSTO IN A GRE KATERA GOR V PONEDELJEK?
LP[/quote]
Oj jaz sem bila ta ponedeljek gor pri njemu,me je dal na čakalno listo. Baje je čakalna doba 1 mesec. Tako,da jaz čakam na klic:))[/quote]
POMOTA
Pozdravljeni!
No tako, pa sem doma:)
Najprej naj napišem, da se počutim dobro, kaj dobro, odlično:) Če ne bi imela polepljenega trebuha, sploh ne bi vedla, da je za mano operacija.
V ponedeljek okoli 14.30 ure, so me iz KC poklicali in mi rekli, da naj pridem, čimhitreje, da bom v torek operirana. Na hitro sem spakirala in šibala v bolnico.
Vse sestre so bile na sprejemu zelo prijazne, zrihtale so mi posteljo, ki se je dvigovala in spuščala z enim daljincem in sem se počula prava carica marica na njej:) Če bi se loh na daljincu še vozla okoli, bi se verjetno ponoči, ko vsi spijo, furala z njej gor pa dol po oddelku:))
Popoldne sem dobila klistir in bilo mi je naročeno, da lahko pijem samo še do polnoči, potem pa nič več. Tako da na dan operacije v torek in dan po operaciji v sredo, nisem pila prav ničesar, pila sem lahko šele v četrtek dopoldne, ko so me na rentgenu slikali in preverili, da nikjer ne puščam:)
Glede na to, da sem bila stalno na infuziji, žeja ni problem, tudi lakote ne čutiš, čeprav nič ne ješ, edino usta imaš izsušena, to ti pa lahko sestre z vatiranimi palčkami nanesejo malo tekočine v usta, pa je. Ampak jaz sem čisto suvereno prenesla to obdobje. Manj ko kompliciras pri sebi, boljše je. Jaz sem najraje spala, če so me le pustili pri miru:)
No, v torek sem bila na vrsti okoli poldneva. Pred operacijo se je z mano pogovoril kirurg, sva se pogovorila kaj bo naredil in kaj lahko pričakujem, nato so mi prišli povit noge z elastičnimi povoji in me odpeljali v operacijsko. Tam se je z mano pogovorila še anestezistka, nato so se mi pol ure trudili vstavit kanalčke v žilo, da bi mi po njih dovajali zdravila. Sama imam zelo, zeeelo nežne žile, skrite in nevidne in ponavadi se kar namatrajo, da kakšno najdejo. Tako so mi začasno našli eno tanko na roki, da so mi skoznjo dali uspavalo, ko sem zaspala, so mi pa kanalček naštimali kar v žilo na vratu in mi je potem tam tekla infuzija. Ni bilo najbolj prijetno, ampak se navadiš zelo hitro.
Zbudila sem se okoli 2h popoldne, pred operacijsko, ker so me mogli prestavit na drugo posteljo, in ker še nisem dobila zdravil proti bolečinam, priznam, da sem kar zastokala parkrat in si želela, da bi še malce zaspala, ampak je bilo v par minutah dobro. Na intenzivni so mi dali infuzijo in zdravilo proti bolečinam, ki mi je teklo 2 dni, če se je bolečina kdaj povečala, sem si pa lahko s pritiskom na gumb sama dodala še malo zdravila.
Prvi dan sem v bistvu prespala. Zbudili so me tu pa tam, ko so mi izmerili temperaturo, kisik, pritisk, drugače sem pa spala do polnoči. Takrat sem si zaželela it na WC, ker ne znam lulat leže, tako da me je sestra pospremila do WCja, vendar sem že lahko hodila sama. Bolelo me je samo, ko sem se morala dvigniti iz postelje, zaradi ran na trebuhu, pa ko sem se mogla spet uležt nanjo.
Naslednji dan sem preležala, malce klepetala po telefonu, pridno sodelovala pri previjanjih ran (ki morem priznat, da izgledajo zelo lepo in da se jih skoraj ne vidi), zvečer sem šla že sama iz postelje na WC in na sprehod do sosednje sobe in nazaj. Povojev nisem več rabila. Največje olajšanje je bilo, ko so mi iz trebuha odstranili dren in nisem rabla več tiste vrečke tovorit s sabo naokrog:)
Tretji dan (včeraj) so me prestavili spet nazaj na oddelek. Slikali so me tudi na rentgenu, kjer sem spila nekaj ogabne tekočine, in jo potem slikali, kako potuje čez moj novi želodček. Ker sem se počutila dobro, mi niso dali več protibolečinske infuzije in tudi bolelo me ni kej pretirano. Če je zabolelo, sem se malce ustavila, parkrat vdihnila, pa je šlo mimo. Sama sem lahko že hodila po sobi, klepetala z ostalimi iz sobe (same fejst ženske), parkrat sem šla na sprehod po oddelku in priznam, da bi lahko mirno šla včeraj že domov.
Četrti dan po operaciji (to je danes), sem se zbudila povsem brez bolečin, zjutraj sem se delno stuširala, preoblekla, infuzije nisem več rabla, tako da sem se celo jutro sprehajala gor pa dol po oddelku (ne maram ravno poležavanja cele dneve) in ko je prišel čas za vizito, so mi rekli, da zgledam kot rožica in da grem lahko domov. Skoraj v sekundi sem vse spakirala v kovček, in potem počakala še na kirurga, da mi je zaželel vse najlepše in potem sem jo kar sama s potovalko odmaširala čez klinični ven do parkirišča, kjer me je čakal prevoz.
V glavnem, zaključek, operirana sem bila v torek, bolečine zmerne, v sredo je bilo že skoraj okej, včeraj sem bila že dobro, samo malce še švoh, danes se počutim enako, kot kadarkoli prej, torej super:)
Naredili so mi pa resekcijo želodca, prav tako so mi odstranili žolčnik. Na trebuhu imam 4 malce večje “flajštrčke”
Zavedam pa se, da sem za tako hitro okrevanje zaslužna nekaj tudi sama. Dobra psihična priprava, dobra kondicija in veliko, veliko optimizma.
Na operacijo sem se namreč že kar nekaj časa dobro psihično pripravljala, verjetno že dve leti, vendar sem takrat raje poskusila pred rezanjem še z vstavitvijo balona v želodec. Tako da vem, kaj pomeni jest majhne obroke in bit na tekočini nekaj časa, prav tako vem, da bo tako zmeraj in me to sploh ne muči. Seveda je problem balona ta, da ga moreš po pol leta dat ven… in se mirno zrediš nazaj. Ta operacija je vsaj trajna, tako da se tega ne bojim več.
Sama tudi precej zdravo jem (samo veliko veliiiko preveč), gibljem pa verjetno več, kot katerakoli tukaj gor. Lani sem v dobrem mesecu prehodila Camino (to je 900 km dolga pešpot po Španiji), ne da bi se mi kadarkoli zazdelo, da je 140kg teže + 10kg nahrbtnik preveč, za tak podvig. Splezam na katerikoli dvatisočak (sicer počasi in z veliko jamranja) in dvakrat na teden sem na aerobiki. Razdalje do 5km skoraj vedno prehodim, pa čeprav to pomeni, da 1 uro hodim po dežju iz službe domov in vstajam eno uro prej, da lahko pridem peš v službo, in nikoli še nisem rekla ne, če je kdo predlagal sprehod, badminton, hribe, smučanje… Meni je šport zakon. Čeprav se hitreje zadiham in zmorem veliko manj kot drugi. Pa kaj pol. Ampak miganje ni dovolj. Tudi blizu ne. Lahko migaš kolikor hočeš, če poješ preveč, veliko preveč, se zraven mirno rediš. Zame je tudi samo en velik izgovor, da nekdo reče, da bo najprej shujšal, pa bo šele potem začel migat. Migaš lahko vedno. Skoraj vsak gre lahko na sprehod. Če si zadihan in utrujen po 15 minutah, prav, ampak če greš vsak dan, boš naslednji teden zmogel 20 minut, in naslednji mesec 30 minut, potem pa zagotovo že kakšno uro. Če so kolena problem – sobno kolo, fajn film pa poganjaš do konca. In vmes počivaš in potem spet. Tudi za operacijo je to dobro, saj potem nimaš problema s kisikom.
No, jaz upam, da glede na to, da sta pred nami pomlad in poletje (super obdobje za športanje) in bom zaradi zmanjšanega želodca sedaj tudi manj jedla, bo tudi teža končno padla.
In nasmeh na obrazu, ki je že tako velik, lahko postane samo še večji:)
No, in čeprav bi šla sedaj najraje na sprehod, ker je zunaj sonček, sem vsem svečano obljubila, da bom ta vikend vendarle počivala in mirovala, tako da grem na kavč brat knjigo:)
In dobrodošla so vsa vprašanja.
Vsem, ki pa še čakate, pa želim, da bi čimprej prišle na vrsto, ter da bi tudi pri vas operacija in kasnejše okrevanje minilo čimhitreje, čimlepše in s čim manj bolečinami. Prepričana sem, da že sama pozitivna naravnanost veliko pomaga.
Lep sončen pozdrav vsem!:)
tafrišna operiranka
Res me veseli, da si tako dobro porihtala vse skupaj. S tem kar si napisala si mi dala fool optimizma in mi prikrajšala dosti strahu.
Imam pa vprašanje. Ali ti je dr. naročil da moraš shujšat pred operacijo in če ti je to uspelo. Sama namreč nikakor nimam volje do hujšanja, čeprav vem,da bi mogla do drugega pregleda ki ga imam maja vsaj nekaj shujšat, da bi pokazala mojo resnost ki jo čutim do operacije.
Moji možgani delujejo narobe in trenutno si privoščim vse kar mi pade na pamet.
Želim ti, da bi ti dnevi po okrevanju čim prej minili, sicer pa če rada bereš potem ne bo takšnega problema.
LP in že naprej hvala za odgovor
katja-3,
meni ni zdravnik naročil nobenega hujšanja, je pa kar stroga pri tem psihologinja in k njej moreš vsaj 3x, vmes vodiš dnevnik prehranjevanja in tudi spremlja tvojo težo. Ona je tista, ki je rekla, da je zaželeno, da bi pred operacijo nekaj kg izgubila in ker jih nisem, sem morala k njej kar petkrat.
Po letih in letih hujšanja in po letih rejenja nazaj, nisem imela popolnoma nič motivacije. Pa še novo leto je bilo vmes in prazniki in moj rojstni dan… no, shujšala pravzaprav nisem nič. Sem pa uspela od septembra do marca obdržat težo nekje na istem +-2kg, kar se mi je zdelo enako dober uspeh in to sem povedala tudi psihologinji in na koncu je dala pozitivno mnenje. Glede na to, da sem se kakšno novo leto bila sposobna zredit tudi po 10kg in jih potem zbijat dol do maja, se mi zdi, da sem se kar potrudila. Edino 2 tedna pred operacijo sem jedla bolj sadje, zelenjavo, ego jogurte, veliko solate (ker me je skrbelo, da je še dolgo ne bom mogla), ipd. Manj maščob, da bi se jetra zmanjšala (to sem prebrala tukaj na forumu). No, kirurga sem vprašala, če je imel zaradi maščobe v trebuhu in jeter kej težav pri operiranju, pa je rekel da ni bilo nič posebnega, kot pri vseh ostalih.
Ni pa to nikakršna potuha, jaz mislim, da je super, če izgubiš čimveč kilogramov pred operacijo, tudi lažje in bolj varno se tiste instrumente vstavi v trebuh. Te pa povsem razumem, če ti ne gre. Ampak če se le lahko potrudiš, se potrudi:) Sem bila pa jaz operirana v KC v Lj, v SG se mi zdi, da so vseeno malce bolj strogi glede tega, kolikor berem na forumu.
cvetka4,
za resekcijo sem se odločila sama, ja. Ko sem se prvič zares odločila, da bi šla na operacijo je bil edini pogoj trakec, drugega niti pod razno, niti pogajat se nisem hotla. Že to se mi je zdelo grozno, da se bom šla rezat, kaj šele, da bi rezala svoje organe po nepotrebnem.
Potem s časom, z ogledom posnetkov operacij, z vsemogočimi vprašanji kirurgu in tudi operirankam, sem ugotovila, da mi trakec mogoče tudi ni tako všeč. Želela sem si trajno rešitev, za celo življenje in trakec nekako ni več pasal v to sliko. Polnjenja, sonda na trebuhu, možnost, da se zažre, zdrsne. Tudi opcija , da bi si ga po nekaj letih odstranila mi je zbujala strah, saj si ne zaupam, da bi lahko kadarkoli obdržala težo. Izgubila sem že 50kg in jih po 3h letih vzdrževanja, ko sem mislila, da obvladam vse v nulo in da se ne bi mogla več nikoli zredit, sem kar nekako zaciklirala nazaj in začela najprej počasi, potem pa hitro vse pridobivat nazaj. Vse to je na koncu odločilo, da sem se po polletnem tehtanju odločila za resekcijo. Sem se pa za to odločila sama, bila sem kandidatka za oboje in še na dan operacije me je zdravnik vprašal, če sem se že odločila in če velja resekcija, kakor sem rekla na zadnjem pregledu in sem se strinjala in potem se pokimal in rekel “prav, resekcija torej.” In sem prav zadovoljna. Tako bi se odločila tudi, če bi bil na voljo bypass.
Ostalim pa hvala za lepe želje in seveda se vidimo na skupini v aprilu, do takrat pa tukaj gor:) Če je pa katera za pijačo kje v Lj, imam namen vsaj še en teden zabušavat doma, tako da bi mi tudi to bilo v veselje.
Lp.
Pozdravljena April Rain!
Kot prvo, ti čestitam in sem resnično vesela zate, ker si tako super prenesla vse te dni in ti gre tako lepo okrevanje.Ko sem prebrala tvoj post, sem bila res potolažena. Vidim, da sva nekje istih kg (jaz jih imam trenutno 144). Dr. Breznikar mi je rekel, da sem kandidatka za bypass, vendar moram najprej shujšati na 130 kg, da mi ITM pade malo pod 50. Meni pa ne gre in ne gre dol. Pa se trudim, pa se spet zredim in ne vem več kaj naj. Zanima me, na podlagi česa si se ti odločila za resekcijo in ne za bypass? Kaj te je prepričalo? A ti je kdo reku, da moraš prej kaj shujšati? Ne vem kako naj se odločim. Ne vem kaj naj rečem, če me slučajno vpraša za mnenje. Pomagajte mi, tisti, ki imate to že za sabo.Prosim.
Zorec 10!
Hvala za tvoj odgovor v zvezi z izgubljanjem las. Me je kar malo streslo, ko sem prebrala tvoj post. A potem to pomeni, da se ne da preprečiti izpadanje? Ne vem no, mogoče sem malo preveč obremnenjena s to mislijo ravno zato, ker imam lase dolge skoraj do riti in me misel, da jih izgubim oz. postrižem, kar malo mori!!! Po kolikem času so tebi pričeli rasti novi lasje? Ima še katera tako izkušnjo?
Vesna G.
Jaz čakam na operacijo pri dr.B že več kot leto dni. Ni mi jasno kako to, ker še nobena ni rekla oz. nihče še ni napisal, da čaka tako dolgo.Vsaj jaz nisem zasledila nikogar. Ne vem, kaj se dogaja!!! Kdaj bo tega mučnega čakanja konec?
Maja Tutaja!
Kje bo operacija? Kdaj si imela 2.pregled?
Shera!
Kako dolgo že čakaš?Mi zaupaš tvoj ITM?Kje si kandidatka za op.?
Draga Marilin!
Se mi samo zdi, ali si ti bolj z dolenjskega konca? Tudi jaz čakam in čakam in nič ne dočakam! Te razumem in vem, da ni ravno prijetno. Saj bo, bo pa potem tolikom lepše! A ne? 🙂
Lep vikend vsem!
Obupana27 ne obremenjuj se z lasi,pričnejo rasti novi kaj kmalu.Vsem tudi ne izpadajo lasi ,mogoče pa tebi ne bojo!Takrat ti bo najbolj važno izgubljanje kg.,šele potem boš razmišljala o laseh,ob izgubi kg.se tudi telo začne spreminjat,mogoče pa je takrat, tudi ravno pravšnji trenutek za novi stayling pri frizuri.
Glede čakanja pa ti jaz svetujem pojdi še enkrat k d.Breznikarju,magari samoplačniško in se z njim pomeni kak, pa kaj,in kdaj boš, končno prišla na op.
Z izgubljanjem kg. pa se še le trudi ,ne majnka ti več dosti,boš vidla uspelo ti bo!
LP:BETTINA
To ti sila verjamem, čeprav ti vseeno od srca želim, da bi že imela za sabo OP ;o)))))
Lp,
Lili[/quote]
Ne nobenga ne nategujem po domače povedano, nevem zakaj bi??? Tko je reku dr.B u ponedeljek. In sicer, da je čakalna doba za trak en mesec. Ja tud mene je kr mal vrglo. Tko,da če si je pa zmislu, pa nism jst kriva.Tko je men reku zdej pa ne vem.
April rain, čestitke… 🙂 Prestala si vse brez težav… :))) Ampak… Prviš slišim da so te klistirali… Ne vem ali v sg tega ne delajo ali pa ni nobena še omenila… Mogoče za trakec ne, za bypass pa za resekcijo pa mogoče… A lahko katera ki je bila v sg na bypassu ali resekciji pove kaj glede klistira? No, ampak če 3 dni nič ne ješ pol ti itak nimajo več kaj klistirat ne? :)))
Obupana, dr. Breznikar me je na čakalno listo vpisal 8. decembra lani… Tak da mene še čakajo 3 mesci, če bo šlo vse po planu seveda… Ti pa že res zelo dolgo čakaš, kot ti je svetovala zorec10, pojdi še 1x k dr. Breznikarju pa ga povprašaj glede op… Mogoče te je zato tako dolgo pustil na čakalni listi ker moraš dat dol res lepo število kg, ti je dal kao več časa za hujšanje… Ne vem, jaz bi šla še 1x do njega…
Obupana27,
bypass meni ne ustreza, ker imaš zaradi skrajšanega tankega črevesa, ki je namenjeno temu, da absorbira hrano, manjšo absorbcijo hranilnih snovi v telo, med drugim tudi vitaminov. Jaz imam pa že tudi brez tega problem, da ohranjam normalen nivo vitaminov, sploh vitamina B in železa. Železa imam kdaj pa kdaj tudi 30x premalo in hodim vsake 4 mesece v laboratorij kontrolirat in po potrebi k zdravnici po vitamine (navadni vitamin-komplexi mi nič ne pomagajo). Zato se mi zdi, da bi se z bypassom to še poslabšalo.
Pri resekciji pa se noben del prebavne poti ne spremeni, le želodec se zmanjša. Z običajnega 1-1,5 litrskega, oziroma pri tistih, ki se prenajedajo, ko je raztegnjen lahko tudi do 3 litrov, se ga zmanjša na velikost cca 2 dcl.
Trenutno sem še bolj na tekočinah (voda, čaj, sok z vodo) in pijem po požirkih. Po treh morem kar malo počakat, po petih pa podrem kupček:))
Sicer pa v LJ delajo zgolj resekcijo in trak, tako da o bypassu nisem niti premišljevala veliko.
Moj ITM je pa drugače okoli 44, sem bolj pri tavisokih:)
Želim ti veliko poguma in dobre volje tudi v naprej, pa čimmanj obupa:)
Lp.