Operacija želodca
HVALA MORSKI GALEB ZA INF.MOGOČE PA RES POČAKAM TISTE IZ CELJA.
SAMO ŠE NEKAJ ME ZANIMA JAZ SEM VELIKA 165 IN IMAM 98-99 KG.JE TO PREMALO ZA OPERACIJO.UPAM DA NI, KER JAZ NE VIDIM NOBENE REŠITVE VEČ.PRI VSAKI DIJETI SEM STRADALA IN SHUJŠALA, AMKAK TAKOJ KO SEM NEHALA Z DIJETO SEM SE ZREDILA ŠE ZA KAKIH 5 KG VEČ.SEDAJ ŽE OD JANUARJA TUDI ZELO SLABO SPIM, ZELO ME DUŠI IN IMAM OBČUTEK NEKAKŠNE TESNOBE.A DA O KRIŽU IN STOPALIH SPLOH NE GOVORIM.KAJ NAJ NAREDIM?ZELO VESELA BI BILA VAŠEGA NASVETA, SAJ STE ŽE NEKATERE DALE TO ŽE SKOZI.HVALA
Alenka, vsak kandidat je obravnavan drugače. Ti imaš dosti razlogov za operacijo, ko boš šla na prvi razgovor, ravno tako povej, kot si tule napisala.
Jutri gre ena garnitura v CE, tako da, počakajmo njihove vtise s prvega pogovora pri dr.
Glede tvojega psihičnega počutja: kupi si v lekarni kakšne tbl na zeliščni osnovi za spanje, zvečer malo toplega mleka in malo medu. Za težke in pekoče noge: zvečer jih namažiz mažo Diana, dobiš jo v DM. Je prozorna škatlica z zelenim pokrovčkom, tudi sprej se dobi, oboje je OK.
Imam pa zelo dobre izkušnje s kaps. Dominor, so v lekarni cca 17 ojrov, 30 kom. Prvih 5 dni sem jemala dve kaps. na dan, potem po 1 na dan. Imela sem dosti energije, delovnega elana.
P.S. Ne kričat, ker že skoraj spim!:-))
R
Debelosti ne podedujemo, podedujemo prehranjevalne navade, (število maščobnih celic je vedno enako, le njihova debelina je različna)
Kakšne vrte jedec si (prihologinja in tudi že kirurg) JE odvisno kakšen
poseg ti naj bi naredili, ker je s tem pogojen tudi uspeh.
O tem tudi veliko piše na internetu v zdravniškem članku dr. Brezigarja, špa nekaj jih je tudi v angleščini.
LP D
V neki oddaji je dr. Breznikar dejal, da mnogi pacienti ne povedo, da so npr. sladkojedi, potem jim vstavijo trak, ki pa za njih ni tako uspešen,… Takšnim pacientom je baje bolj priporočljiv bypass, ker lahko jedo, hrana pa se hitro izloči in se maščobe ne morejo absorbirat v telo. Sicer je op. zahtevnejša in daljša ter jo izvajajo redkeje kot vstavljanje traku.
Pa še to: zanima me kako je s tistimi, ki ste že operacijo že dale skozi, kako vam gre?
Lep dan vsem!
Rezultati študij na dvojčkih podpirajo domnevo, da igra tudi dednost določeno vlogo pri nastanku debelosti, posebno pri načinu nalaganja maščobnega tkiva in stopnji debelosti. Raziskave tudi kažejo, da imajo otroci debelih staršev manjšo porabo energije v mirovanju in zaužijejo manj kalorij, kot otroci normalno težkih staršev. To kaže na dejstvo, da je pri nekaterih ljudeh nagnjenost k debelosti dedna in da morajo ti ljudje za vzdrževanje normalne telesne teže pojesti manj oziroma porabiti več kot tisti, ki niso dedno nagnjeni k debelosti. Otroci debelih staršev pa so običajno še manj telesno dejavni in tako tudi porabijo manj s hrano zaužite energije.
Nekatera bolezenska stanja (obolenje ščitnice, nadledvične žleze) in nekatera zdravila (nekateri antidepresivi, kontracepcijske tabletke, nekatera zdravila za zdravljenje epilepsije in sladkorne bolezni itd.) lahko posežejo v presnovne procese in jih upočasnijo, za nastanek debelosti pa je kljub temu v največji meri odgovoren neustrezen način prehranjevanja in telesna neaktivnost.
V zadnjem času je opravljenih veliko raziskav, ki kažejo na to, da je debelost povezana z genetskimi dejavniki.Pri človeku,ki je dal skozi že veliko neuspešnih diet in je njegov itm visok je v pomoč bariatična kirurgija.Po besedah dr.Breznikarja samo 4% ljudi ki shujšajo,to težo obdržijo 13 več let.
Glede vrsto operacije,ki je primerna za pacienta,se pa strinjam z morskim galebom, izbirajo glede na itm,glavno besedo ima psihologinja(ki je že marsikoga zavrnila)-kakšne vrste jedec si,nima toliko veze-saj so lahko zapleti,če se ne držiš zdravnikov navodil-ne glede na vrsto operacije.Posledice so lahko hude.
lp
ALENKA00;živjo!
Sicer nisem nekakšen ekspert na tem področju, sem samo laik, zato ni nujno, da so te info. popolnomA resnične. koliko je meni znano ( oddaje, internet, forumi,članki), dajo trak tistim, ki pač pojedo večje količine, tako da po op. nimajo več te potrebe. bypass pa opravijo tistim ( kot razumem jaz), ki radi “dobro” jedo, tj. sladko, mastno,…predvidevam da s(m)o to čustveni jedci…ob stiski po hrano,…tako lahko, kljub temu da v manjših količinah, ješ, ampak ti obvod črevesa omogoči, da hrano hitro izločiš in se maščevje ne nabira oz. sploh absorbira in izgubljaš kg.-tako sem jaz laično razumela, če je kakšna druga razlaga, prosim…:)
Meni je de. Fludernik ( CE) dejal, da ne bom z obročem mogla nikol jesti zrezkov (!), no ja, kdaj pa kdaj bi ga pa že rada pojedla, a ne? Se razume, da je potrebno odrekanje in še vse drugo poi vrsti,ampak res nikol več zrezka?! Zato sem jes po moje tud bol za bypass, čeprav je baje bolj zakompliciran, ampak se mi zdi, da mi bo z njim lažje…sicerr pa bo dr. ocenil, kaj je bolj primerno za mene; še par dni, pa grem k dietetičarki, jupi! 🙂
Da še js nekaj dodam.Mene je dr. Breznikar spraševal o tem če pozno jem,če ponoči jem,če na skrivaj in če veliko sladkarij pojem,prav iz tega razloga,da ve na kakšno operacijo bi me poslal.Ker je rekel,da če se bom lahko odrekla sladkarijam,grem na trak,če ne, pa bo naredil baypass.Glede na te njegove besede bi rekla da ima velik pomen kakšen jedec si.
Pa še za nimfo,konec leta je že skoraj tukaj.Poleg tega se zna zgodit da prideš prej na vrsto,tako kot sem jaz.Meni je bilo tudi rečeno,da bom konec leta na vrsti,pa sem bila maja op.
zanimiv članek:
KIRURŠKO ZDRAVLJENJE ČEZMERNE DEBELOSTI
Strokovni prispevek
Brane Breznikar
Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec
Prispelo 2006-07-18, sprejeto 2006-09-08; ZDRAV VESTN 2006; 75: 813-5
Ključne besede: debelost; bariatrična kirurgija; prilagodljivi obroč
Izvleček
Izhodišča. Predstavljena je problematika čezmerne debelosti in možnosti zdravljenja. Opisana so navodila za bolnike pred operacijo in pregled naših rezultatov operacije zažetja želodca s prilagodljivim obročem (ZŽPO).
Bolniki in metode. Od maja do decembra 2005 smo laparoskopsko vstavili 10 prilagodljivih trakov pri 7 ženskah in 3 moških, starih od 23 do 56 let z indeksom telesne mase (ITM) od 38 do 48,5. Dva sta imela spremljajočo bolezen (diabetes).
Rezultati. Bolnike smo spremljali od enega do osmih mesecev. Shujšali so od 5 do 28 kg, povprečno 4,3 kg na mesec.
Zaključki. Bariatrična kirurgija je uspešna metoda zdravljenja debelosti, a zahteva multidisciplinarni pristop. Poleg kirurga odločajo o indikacijah še endokrinolog, gastroenterolog in psiholog. V kasnejšem spremljanju pa imata pomembno vlogo tudi dietetik in splošni zdravnik.
Uvod
Izraz bariatrični prihaja iz grščine in vsebuje besedi, ki pomenita “težo” in “zdravljenje”. Pod izrazom bariatrična kirurgija razumemo vse posege, ki bodisi omejijo vnos hrane (z restrikcijo oziroma zožitvijo želodca, npr. zažetje želodca s prilagodljivim obročem – ZŽPO), bodisi povzročijo malabsorpcijo (s prekinitvijo tankega črevesa in reanastomozo), lahko tudi s kombinacijo obojega (1, 3). Začetki bariatrične kirurgije segajo v leto 1950 v ZDA, ko je bil za namen malabsorpcije prvič narejen in opisan bypass med jejunumom in ileumom (2). Od takrat je bariatrična kirurgija dosegla nesluten razvoj, kar je posledica epidemioloških razsežnosti čezmerne debelosti predvsem v razvitem svetu, torej tudi pri nas (3). Z razvojem in uvedbo laparoskopije (zaradi minimalno invazivnega pristopa) je bila pridobitev še večja. Indikacije za poseg so danes jasno izdelane, saj temeljijo na dolgoletnih izkušnjah. Osnovno merilo, sprejeto leta 1991, ostaja indeks telesne mase (ITM), ki predstavlja maso na enoto površine (kg/m2) in mora biti večji od 40, pri spremljajočih boleznih pa večji od 35 (1, 3). K spremljajočim boleznim prištevamo: sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, apneja v spanju, ortopedske težave, astma, venski zastoj, zvišana koncentracija holesterola in/ali trigliceridov v krvi ter gastroezofagealni refluks.
Zaenkrat v naši bolnišnici zdravimo po restriktivni metodi – ZŽPO. Bolnike ustno in pisno poučimo o operaciji. Razložimo jim, kaj je debelost in možne načine kirurškega zdravljenja. Poleg izpolnjevanja osnovnega merila – ITM > 40 oziroma 35, morajo biti visoko motivirani, ker bodo morali bistveno spremeniti način prehranjevanja. Tudi sicer morajo pred posegom vsaj 1 leto poskušati shujšati s pomočjo nekirurških metod. Pred posegom jih morajo pregledati endokrinolog, psiholog in anesteziolog. Narediti morajo gastroskopijo, pogovorijo se z dietetikom. Sladkosnedni (angl.: “sweet eaters”), obsesivni jedci (angl.: “binge eaters”) in skrajno debeli (angl.: “super obese”, BMI > 50) niso primerni za restriktivne metode (kot je prilagodljivi trak), ampak za eno od malabsorpcijskih (kot je npr. bypass). Prav tako za trak niso primerni bolniki, ki jemljejo veliko zdravil, nezdravljeni psihotiki in bolniki s patologijo želodca (4-6). Zato bolnike po natančni anamnezi in multidisciplinarnem kliničnem pregledu razvrstimo v operacijske kategorije, na podlagi katere kirurg bolniku sugerira metodo operacije. Če je bolnik primeren za ZŽPO, mu razložimo podrobnosti.
Prilagodljivi obroč z endoskopsko metodo namestimo okrog želodca tik pod kardijo in ga kasneje polnimo preko rezervoarja v podkožju tako, da je prehod skozi želodec primeren – v obliki peščene ure ali čebule. To kontroliramo z gastrografijo. Trak da hitreje občutek sitosti (onemogoča hitro in preobilno hranjenje), metoda je ponovljiva in ne poškoduje organov. Če je potrebno, trak lahko odstranimo in s tem vzpostavimo prvotno stanje. Ključno je sodelovanje bolnika in terapevtov. Kar 90 % bolnikov lahko pričakuje redukcijo čezmerne telesne teže za 55-70 %, medtem ko je uspeh konzervativnih metod le 3 % (7).
Prve štiri dni po operaciji pijejo bolniki le vodo, v prvem mesecu pa uživajo le tekočine. Kasneje je osnovni princip v tem, da jedo zelo počasi in hrano dobro prežvečijo. Dobijo tudi pisna navodila. Redno se posvetujejo z dietetikom.
Bolniki in metode
Doslej smo bolnike, primerne za prilagodljivi trak, izbirali. Operirali smo 10 bolnikov, 7 žensk in 3 moške, stare od 23 do 56 let, povprečno 40,3 leta. ITM je bil med 38 in 48. Dva sta imela eno spremljajočo bolezen (sladkorna bolezen).
Operacijo smo naredili z uporabo 4 troakarjev (delovnih kanalov). Najprej smo spreparirali Hissov kot med požiralnikom in veliko krivino želodca in nato skozi “pars flaccida” malega omentuma z upogljivim inštrumentom (“gold fingerjem”) povlekli trak za želodcem in ga s primerno ohlapnostjo speli pred njim ter tako formirali obroč. Obroč smo fiksirali na svoje mesto z 2-3 šivi (fundus na proksimalni del želodca oz. na levi krus diafragme).
Rezultati in zapleti
Perioperativnih zapletov nismo imeli. Ena bolnica je naredila dietni prekršek (v prvem mesecu je jedla meso, ko bi morala uživati le tekočo hrano), zato smo ji pet tednov po operaciji morali obroč odstraniti. Še pri enem bolniku smo morali odpeti obroč 14 dni po posegu, ker smo ga preveč zadrgnili. V povprečju so bolniki shujšali 4,3 kg na mesec (5 do 28 kg v 1 do 8 mesecih). Oba sladkorna bolnika ne potrebujeta več diabetičnega zdravljenja.
Razpravljanje
Mehanizem sitosti je kompleksen fiziološki mehanizem in še ni popolnoma razjasnjen. Pomembno vlogo igra mediator nevrotenzin, ki se izloča iz celic N v začetnem delu tankega črevesa. Pri čezmerno debelih so vrednosti nevrotenzina v krvi znižane, po bariatrični operaciji pa se zvišajo (8).
Z razvojem in uvedbo laparoskopije v abdominalno kirurgijo (tako tehnologije kot tudi tehnike operiranja) je zelo pridobila tudi bariatrična kirurgija, saj je minimalna invazivnost laparoskopskega pristopa v primerjavi z laparotomijo pri zelo debeli trebušni steni velika prednost. Bolniki, primerni za operativni poseg, morajo skozi sito predoperativnih pregledov in posvetov pri specialistih različnih področij; predvsem morajo pred kirurškim zdravljenjem z dietnimi režimi poskušati hujšati vsaj eno leto. Tako pripravljen bolnik bo tudi veliko laže sprejel režim hranjenja po operaciji, kar je nujno za uspeh. Na podlagi randomiziranih študij daje dolgoročne rezultate pri čezmerno debelih le kirurško zdravljenje, dietni režimi pa so se izkazali neučinkoviti (9, 10). Poleg tega se z operacijo zmanjša pojavnost bolezni, ki pogosto spremljajo debelost, ali pa take bolezni izzvenijo, če so že bile prisotne. Največ je opisanih primerov tako ozdravljenih sladkornih bolnikov in hipertonikov (11).
Metoda oz. način operacije morata biti skrbno izbrana. Pri mladih, dobro sodelujočih in motiviranih bolnikih z ITM < 50 se je za najprimernejšo izkazala operacija ZŽPO. Ta metoda je povezana z majhno peri- in pooperativno obolevnostjo, dolgoročni rezultati pa so dobri. Manj sodelovanja bolnikov je potrebnega pri malabsorpcijskih metodah, pri katerih dolgoročno opisujejo še boljše rezultate (12, 13). Vendar s posegom organizem okvarimo, česar največkrat ne moremo popolnoma odpraviti. Malabsorpcijska (ali kombinirana) metoda (npr. želodčni obvod z različno dolgo vijugo) je še vedno možna pri bolnikih, kjer gre za trdovratne težave ali zaplete po restrikcijski metodi operacije, kadar gre za skrajne oblike čezmerne debelosti (več kot 90 kg odvečne teže). Odločitev za poseg pa je odvisna tudi od kirurgove izkušenosti (13).
Pri naših bolnikih, operiranih po metodi ZŽPO, razen opisanega nismo imeli kratkoročnih pooperativnih zapletov. V literaturi je pri metodi ZŽPO opisanih več možnosti zapletov: dislokacija obroča, prestenotična dilatacija želodca, penetracija obroča v želodec, ki pa so po več kot petletnem sledenju na velikem številu bolnikov redke (3, 14). Dolgoročno je v več študijah opisana možnost pojava žolčnih kamnov, kar je posledica hitre izgube telesne teže. V tem primeru predlagajo profilaktični odmerek 500 mg ursodeoksiholne kisline za 6 mesecev neposredno po operaciji (15, 16).
Zaključki
Ob upoštevanju vseh priporočil je metoda laparoskopskega zažetja želodca s prilagodljivim obročem sorazmerno varna in daje dobre rezultate. Ugotavljamo, da so bolniki zadovoljni tako z zmanjšanjem teže kot tudi s subjektivnim občutkom sitosti, razveseljivo pa je tudi prenehanje soobolevnosti.