Najdi forum

Operacija želodca

pozdravljena OBUPANA27
Sama sem operiranka baypassa.OD moje op. je minilo 7 mesecev in minus34KG.Kaj ti naj rečem glede pitja ,spiti 2 dcl naenkrat to po op. enostavno ni več mogoče,niti ni priporočljivo lahko pride do komplikacij,popokajo ti šivi itd..,pije se počasi po požirkih,prav tako se je zelo počasi in požira se majhne grižljaje,jaz še vedno pijem zeeellooo počasssiii.
Z izpadanjem las pa je tako,, meni so kar izpadali v celih šopih,najhujše je bilo2-3mesec po op.sedaj se je to umirilo,ko sem bila na drugem pregledu po op. sem se z do.Breznikarjem o tem tudi pogovarjala ,rekel mi je da najnovejše raziskave ,kažejo da do izpada pride zaradi drugačnega delovanja hormonov,ne pa toliko zaradi pomankanja vitaminov,saj naše telo rabi nekaj časa da se privadi na novi režim,katerega prej ni bilo navajeno.
Držim pesti zate,da boš čim prej na vrsti,zaradi las pa se ne sekiraj zrastejo novi in še lepši kot prej!
VSEM LP,Bettina

No,Mimi00 a si vidla da bo šlo.Zdej pa upam,da prideš aprila na srečanje, da se mal spoznamo ,pa da nam Aprilčica pove kako je vse skupaj potekalo.
Kdaj bo srečanje nama bodo pa sporočile druge punčare,ne sklobuc1 in cvetka?Mejte se.

No tko da mal še jaz poročam. Od moje pridobitve trakca je minilo 7 mesecev. V teh 7-ih mesecih sem zelo veliko pridobila na samozavesti in 30kg izgubila na teži. Moje življenje je postalo tako, kot sem si ga vedno želela. Vsak dan se mi dogaja. Sem polno zaposlena. Igram v gledališču (sicer amaterskem, sam začetek je ), hodim na koncerte, naslednji teden mam intervju na lokalnem radiu ( mimogrede bom zaprosila še za službo 😉 ) , pojem,igram bobne,……. tečem,………. vglavnem sem to kar sem. Vedno sem si želela pozornosti, sam se zaradi debelosti nisem hotla izpostavljat, sedaj pa to počnem brez sramu, ker me kg ne ovirajo več. Že sedaj se počutim fenomenalno, kako sem bom šele čez eno leto??? 😉 Komaj čakam.
Vsem, ki še vedno dvomite ali je operacija pravilna odločitev, naj vam iz mojih izkušenj povem, da to je moja najpametnejša odločitev v življenju, najboljša življenska naložba. Prej nisem razumela človeka ki je mel lahko pred sabo pol ure kremšnito in jo počasi jedel. Danes mam jaz lahko en teden kremšnito v hladilniku pa me ne bo ganila. Ne rečem da se ne pregrešim. Se pregrešim. Sam ta pregreha je sedaj manjša in bolj uživam v njej. Sedaj uživam v hrani. tako kot sem si vedno želela.
Še vedno imam sem pa tja kakšne krize, še posebno ko se tehtnica nikamor ne premakne, ali pa ko si postavljam razna vprašanja v zvezi trakom ( ali ga še mam, ali mi je zdrsnu…. )…. sam to prebrodim in grem naprej.

Mal sem se razpisala, se opravičujem.

Res hvala vsem vam,ki se takole razpišete.Nam,ki še čakamo to ogromno pomeni.Dobre in slabe strani.Da se lažje pripravimo na vse kar nas čaka.
Še enkrat hvala kkaramelka in vse dobro ti želim.Pa javi se še kaj.

….še malo, pa bomo vse na vrsti…:), pozdravček

ENA KI SI JE PREMISLILA:Pozdravljena.Če ša prebiraš ta forum te prosim,če se mi lahko javiš prek zasebnega sporočila.lp

Pozdravljeni!
Že nekaj časa sledim temu forumu in končno se bom oglasil tudi jaz, saj se mi zdi vaše navdušenje nad tem, da je operacija čarobna palica za vse probleme debelosti zelo, zelo za lase privlečena. Do sedaj sem namreč zasledil (od 108. strani foruma) samo dva primera drugačnega razmišljanja in to “ena ki se je premislila” in “ne razumem”.
Da pa ne bo gdo mislil “glej spet eden, ki nima pojma in samo nekaj blebeče” vam bom povedal, da sem bil operiran lani septembra in imam bypass.
Sedaj pa za vse navdušence PRESENEČENJE, popolnoma se namreč strinjam z omenjenima “ena ki se je premislila” in “ne razumem”.

To je moje razmišljanje in zgodba okoli te operacije!!!

Glede na to da sem že vse življenje močnejše postave (po domače debel kot prašič) in ker sem med drugim tudi močan diabetik (šestkrat na dan inzulin in tablete), so se mi začele pojavlati tudi drugi zapleti povezani s sladkorno. Ker narava mojega dela ni dopuščala, da bi velikokrat gledal TV se je vseno zgodilo, da sem ravno tisto nedeljo gledal A-kanal, ko je na njem gostoval dr. Breznikar. Po naravi sem zelo “firbčen” in sem se hotel sam prepričati, kako je s to operacijo. Dokaj hitro sem opravil vse preglede (nekaj tudi samoplačniško) in dogovor je bil, da dobim trakec. Do tukaj je bilo vse dokaj uredu, od tu naprej pa so se pričele kolobocije. V pon. sem prišel v bolnico, ker naj bi bila v torek že operacija. Ker sem kot diabetik jemal tudi tablete, katere tri dni pred operacijo nebi smel (to opozorilo je sicer pisalo v navodilih za operacijo, vendar kdo jih po šestih mesecih še sploh prečita – dobro to je bila recimo moja napaka, vendar mislim, da bi me moral na to opozoriti tudi dr. saj je vedel kakšna zdravila jemlem).Operacija je bila potem v petek in od ponedeljka sem bil brez hrane, kar pa za čudo sploh ni bil problem. Problem se je pojavil v sredo, ko smo se odločili za bypass (bolj dr. kot jaz), saj od takrat naprej nisem dobil niti vode tako, da sem pred operacijo moral dobiti najprej infuzijo, ker sem bil že tako dehidriran. Operacija je menda dobro uspela.
Sveto sem prepričan, da je dr. Breznikar in njegova ekipa vrhunsko usposobljena za te vrste operacij, samo kaj ko nihče ne pove kaj bo s teboj čez pet, deset, trdeset…let, saj te ne glede na njihovo veliko širokoustenje zapustijo takoj po operaciji.NE VERJAMETE, dokaz: termin za prvi pregled po operaciji sem imel čez en mesec ob 8. zjutraj. Šele ob 15. uri so mi povedali, da dr. B. tisti dan ne bo imel časa za ambolanto ker je dežurni tudi na oddelku in ga nonstop kličejo vsepovsod, ker je menda edini, ki se spozna na to. Res smo ga videvali kako leta sem in tja kot sneta sekira. Glede na to, da ima ambolanto samo enkrat na teden, bi lahko dežurstva uredili tudi drugače. Ko sem po prenaročanju prišel na pregled se je sicer dr. B. opravičil in jaz bi mu še celo verjel, če nebi v naslednji sapi izustil “jaz sem kigurg in sedaj moram tratiti svoj dragocen čas za takšne nepomembnosti kot so recepti za vitamine in minerale” kot, da moj čas ni dragocen ko za vsak obisk SG porabim samo za vožnjo v obe smeri tri ure in naredim čez 200 km. Potrebujete še kaj dokazov o tem,da ni nobene resnice o tem, da je operacija samo 50%, ostalih 50% zdravljenja pa nam bodo nudili po operaciji, evo dokaz. Šest mesecev po operaciji naj bi imel ponovni pregled pri dr. B. z laborotorijskimi izvidi, katere lahko opravim pri svojem osebnem dr. in izvide in mnenje endokrinologa. Jaz naivnež sem bil prepričan, da glede na to, da sem endokrinologa opravil v SG, sem imel namen tudi to rundo. Več kot dva meseca pred predvidenim pregledom pri dr. B. sem se prijavil pri dr. Epšek, saj me je pregledala tudi prvič in naj bi spadala v ekipo dr. B., sem dobil termin ne boste verjeli, celih šest mesecev po tem, ko naj bi te izvide prinesel dr. B. Ko sem endokrinologinjo vprašal, kako je to možno in če bi se moral pri njej naročiti za ta pregled že dva meseca pred operacijo, mi je odvrnila, da teoretično da neglede na to, da točnega datuma operacije takrat še ne poznamo. Kot opravičilo je navedla, da je preobremenjena saj ima čez tri tisoč pacientov, vendar, če bi bil pa samoplačnik bi pa prišel takoj na vrsto. A za samoplačnike pa ni preobremenjena. Vsa ekipa dr. B. se zgovarja na preobremenjenost – mogoče so celo res – vendar, če so preobremenjeni pri 250. operirancih, kaj bo šele po tem, ko jih bo 1000 in več, KDO BO TAKRAT SKRBEL ZA NAS, ali pa se bodo zgovarjali na njihovo priljubljeno krilatico “ODLOČI SE PA SAM”.

Danes sem sicer zelo dolg, celo predolg, vendar moram povedati še svoje mnenje o klubu operirancev.

Prva stvar, ki te zbode v oči je izjava, da je klub brezplačen . Mogoče na prvi pogled res, toda , če je tako zakaj vsakič zahtevajo potrjene zdravstvene izkaznice. Rad bi poznal nekoga, sploh pa v zdravstvu, da bi nekaj naredil zastonj in to mesec za mesecem.
Na teh sestankih naj bi operiranci in kandidati za te posege izmenjavali mnenja in izkušnje. Nisem pa še na niti enem srečanju doživel, da bi narcisoidna psihologinja, žena dr. B. dovolila, da bi govorec lahko sam dokončal misel.
Tretja, vendar ne tako nepomembna stvar katera pade v oči pa je izjava, da gredo kandidati za operacijo čez rešeto. To rešeto mora biti zelo čudno, ker je že med udeleženci kluba določen % , ki je popolnoma neprimeren za katero koli od teh operacij (od raznih psihičnih težav do drugih razno raznih psiholoških težav). Koliko takih je šele med tistimi, ki se sestanka kluba sploh ne udeležujejo. Kdo bo sicer zagovarjal, da čez vsako sito pade določen % plev, vendar to je zdravstvo.Pa da se razumemo proti nobenemu nimam nič, vendar je to odločitev za vse živlenje. Te obremenitve pa določeni ne bodo mogli prebroditi, pa tudi če se redno udeležujejo kluba.

Vprašanje za mm-škorpijon:

Najprej lep pozdrav.Dobro je ,da si se javil in nam predstavil tudi drugačno sliko življenja po operaciji.Tudi sama ne verjamem da je vse tako rožnato in se te misli oklepam kot zadnje bilke,ne takšne,ki bi me rešila,ampak kvečjemu prisilila k drugačnemu načinu prehranjevanja.Na vse pretege se trudim,da bi me spametovalo prej,a žal nekako ne gre.
Je tebi potemtakem žal,da so te operirali?Ne moreš sprejeti novega načina življenja?Ne dosegaš rezultatov,ki si jih pričakoval? Ali pa te moti ta odnos zdravnikov po operaciji,tudi nad tem se jih je že kar nekaj pritoževalo.Osebno mislim,da bi moral biti pacient voden skozi ves proces izgubljanja teže.Da bi tudi sam sebe lažje sprejel.Mene je prav strah sebe,v kolikor se bom odločila za operacijo.Javi se še kaj.

pozdravljen mm-škorpijon

Lepo, da si se javil in napisal svoje mnenje.

V določeni meri se moram tudi jaz strinjati s teboj in sicer glede vodenja po op.
Človek pričakuje, da te bo specialist vodil tudi naprej celovito, na celi črti, da si bo vsaj nekaj časa vzel zate. Vendar moram povdariti, da je to problem tudi v tujini, kjer naj bi bili v tej vrsti zdravljenja debelosti že stari mački, pa tudi tam ta sistem še ni tekoč. Sem pa redno spremljala na Youtoubu videe in prispevke pooperirancev, ki so ustanovili sami svoj klub ravno zato, ker so želeli več info in spremljanja, ker so tudi oni očitno premalo časa in vspodbude bili deležni od medicinskega osebja.
Ker pa je pri nas sistem tak – oz. ga sploh ni, ker je dr. B pionir v SLO orje ledino, večinoma se mora biti z vsemi birokratskimi težavami in ko si ti enkrat v vojni z njimi …..
Dr. B je pionir, ki ga cenijo pacienti in nekaj zdravnikov, nekateri mu poskušajo pomagati, drugi pa se trudijo zmetati mu čim več polen pod noge.
Veliko vsega slabega pa je, da se politika vtika v vsako stvar tudi tu ni izjema. Najlabše pa je to, da vsi vedo, da je tu veliko denarja – (politika in denar v kombinaciji …).

Za kirurga, ki je pripravljen odrezati slabo iz telesa in s tem človeku rešiti življenje pa je seveda glupo pisati recepte in skrbeti za ostale “malenkosti”, ko bi vendar v tem času lahko rešil toliko in toliko življenj. Prepričana sem, da bi rad imel zdravniški tim, v katerem bi vsakdo opravljal svoj del dolžnosti — pa smo spet pri birokratih.
Ko bo enkrat spreljano tako, kot si je zamislil, bomo vsi veliko bolj zadovoljni, do takrat pa bo še veliko nezadovoljstva, razočaranja ….(srčno pa upam, da ne hujšega), zato pa malo strpnosti ne bo odveč.

Hvala bogu za ta FORUM, saj si edino tu lahko izmenjujemo mnenja, si dajemo moči za naprej mi sami – PACIENTI – in delimo z drugimi svoje izkušnje, to je edini dostopni način na katerega lahko vplivamo..

No, tudi jaz sem se kar razpisala…….

Veliko sončka
D

ja škorpijon-bi se strinjala s teboj glede organiziranosti v sg bolnišnici-bodo morali nekaj spremeniti-ne teče tako kot bi moralo!Tudi glede kluba,zato sama tudi ne hodim!Mi ne sede-kot sem že napisala-več imam od tega da se srečamo operirankam na samem in predebatiramo med seboj!Glede kako bo čez 10let z nami ki smo se operirali?Ne vem,vendar trdim da vseeno bolje z manj kilogrami,kot pa da bi imela čez deset let še kakšnega več-bog ve kje bi bila?Glede kontrol krvne slike,jaz grem kar do osebnega zdravnika in vse opravim pri njem-pa je!Za te vzroke ki si jih navedel v svojem postu,bi jaz okrivila naše vodilne v zdravstvu in ne vsako stvar ki gre narobe očitala dr. Breznikarju-že vse ni laufalo tako kot bi moglo in je zato odšel v Celje!
No sedaj me pa še zanima,ker nisi nič napisal kako se počutiš po operaciji,koliko kg ti je uspelo spraviti dol,ali si zmanjšal dozo zdravil-kajti če si shujšal in zmanjšal dozo zdravil in je tvoje počutje boljše in nimaš drugih težav-bi rekla,da si se prav odločil!Daj napiši še o tem kaj več-pa bomo še kakšno rekli!

Imejte se rade! paper

Ja mm škorpijon… Mislim da si to svojo zgodbo povedal že 1x v klubu… Ampak glej, odrasel moški si, moraš razumet tudi doktorja in njegovo delo… Sicer bi bilo pa mogoče boljše da recepte za vitamine in ostala zdravila napiše osebna zdravnica. Recimo pri odpustu dobiš seznam zdravil in vitaminčkov in greš po recept k svoji zdravnici… Ne vem, verjetno si zasledil da je zdravnikov mnogo premalo in posledično so vsi preobremenjeni, v kar sploh ne dvomim… Moraš se kdaj postaviti tudi v njihovo kožo…

Napisal si da naj bi to bilo tvoje razmišljanje glede operacije… Ampak v bistvu nisi skoraj nič o tem napisal… Samo to, da z doktorji v SG nisi zadovoljen in da dr. Breznikar ni imel časa zate… Pa seveda da si bil 4 dni na vodi… Tako da to nima veze o razmišljanju o OP… Ali pač?

Citat: “Potrebujete še kaj dokazov o tem,da ni nobene resnice o tem, da je operacija samo 50%, ostalih 50% zdravljenja pa nam bodo nudili po operaciji, evo dokaz.”
No, s tem jaz ne strinjam… 50% za uspeh ti nudi operacija, 50% pa moraš vložiti sam… Če se sam ne boš potrudil in upošteval navodila zdravnika pol ne bo nič…
In kot je napisala paper… Nič nisi napisal o tvojem življenju po op, koliko si shujšal, doza zdravil in to… Iz tvoje pisanja se mi zdi da si na vse jezen in nisi lih najboljše motiviran… Mogoče si se z op prenaglil, premalo pozanimal o teh stvareh… Mogoče sploh nisi bil pripravljen na op in si prehiteval samega sebe…

Glede kluba operirancev…
Mene ne moti tudi če je plačljiv… Meni je tam fajn… Sicer še nisem bila operirana, ampak hodim redno tja… Spoznala sem veliko prijaznih ženskic… 🙂
Ja, operiranci naj bi si izmenjavali mnenja… Saj si… Poglej, koliko se spomnim smo zadnjič reševali problem zaprtja… Je z vseh strani prišlo veliko nasvetov… Ja glej, saj ko psihologinja kaj vpraša so vsi tiho, saj se noben ne javi pa pove kaj dokler ga ne vpraša… Narcisoidna? Ne vem, mogoče si ti dobil tak vtis… Men se zdi zelo vredu ženska… Prijazna… Ne vem zakaj so se ti vsi doktorji zamerili…
Izbira kandidatov ki so primerni za op ali pa ne… Mislim da ti, kakor tudi ne jaz ne moreva soditi kdo je primeren in kdo ni, saj jih ne poznava, ne poznava razlogov in ozadja zaradi česar so debeli, ne poznava njihovega psihičnega niti zdravstvenega stanja… Na zunaj se pa to nobenemu ne vidi ne? 🙂

Citat: “Sedaj pa za vse navdušence PRESENEČENJE, popolnoma se namreč strinjam z omenjenima “ena ki se je premislila” in “ne razumem”.”
No, to mi še razloži… Zakaj se strinjaš z njima… Sicer se da razbrat da je to ena in ista oseba pa vseeno… Me zanima…

Pa upam da ne boš zdaj še name jezen… 😉 Sem pač napisala to kar se mi je motalo po glavi ob branju tvojega prispevka…

Pozdravljene Ljubljančanke,

elika,… skupina je 6.4., ob 14 uri, v seminarju 2. Upam, da pridete, da se res kaj bolje spoznamo.

mimi,…. jaz imam tudi 16.4. drugi pregled. Če se ne srečamo na skupini, upam da se spoznamo vsaj potem pred ambulanto.

Mene je včeraj klicala dr. iz endokrinološke ambulante, glede DEXA testa, in me vprašala: “ali sem res vzele vse 4 tabletke, ali samo 2 tablete”, ker zgleda, da ni vredu. Da je to potem lahko razlog za visok krvni tlak in debelost. Rekla mi je, da bo vse mi napisala na izvid, da ga ravno piše. Upam, da nebo zdaj še kakšne druge komplikacije, najprej je bil nevrolog in zdaj še to.
Upajmo na najboljše

April Rain,… upam, da se je vredu vse izteklo, lepo okrevej, nato pa se oglasi, ko boš lahko, srečno

ČAU

Se popolnoma, strinjam z shero, kar pa se tiče mm škorpijona, bi mu pa rekla, da je nam vsem bilo na začetku rečeno , da z našim sodelovanjem nam bo življenje po operaciji lažje, torej to je tistih 50 %, mislim vsepovsod so vzponi in padci, tudi mi moramo čakati zdravnika, ampak glede na to da nam je dal tako priliko, ga meni ni težko čakati , ker se zavedam, da njegov poklic zahteva mnogo več, kot pa samo nas. Nikoli nisem dobila občutka, da mu ne bi bili pomembni, ampak kar ti je rekel glede zdravil, mu dam prav, saj to ni njegova stroka, mogoče bi se ti moral bolj povezati s svojim osebnim zdravnikom glede tega. Pa tudi sam sebe malo bolj spremljati, opazovati, dajati kri in delati preiskave, kar se tiče tvojega diabetesa, potem pa sklepati, kako se ti vsi malo posvečajo. Sam zase moraš vedno najbolj poskrbeti, ne moreš se preveč zanašati na zdravniško skrb, ker so dnevi prekratki za njihovo delo. Vsaj sama mislim tako, pa ne delam v zdravstvu, da ne bo kdo mislil.
Hočem rečt, da zdaj si na tej poti, kot mi vsi, skušaj misliti bilj POZITIVNO, pa nočem biti pametna ali pa te soditi, saj veš da če vidiš vse črno je res črno.
Za vse tiste , ki se pa sprašujete, kaj bo z nami čez deset let, ja take bomo in tako bo z nami kot se že danes vidimo in si želimo biti!!!!. Če bomo pa razmišljale o problemih, ja pa to se bo zakompliciralo, pa to bo pa ono, se nam bo pa res kaj zakompliciralo.
JAZ MORAM ŠE ENKRAT POVEDATI ZASE : TAKO KVALITETNO KOT SEDAJ ŽIVIM ZADNJA TRI LETA PO OPERACIJI, NISEM ŽIVELA ZADNJIH ENAJST LET. Jaz živim tako, da sem trak sprejela kot del mene, sploh ga skušam pozabiti da ga imam in tako so dnevi lepši.
Pa lep dan vsem še naprej

mm-škorpijon,lepo de si se oglasil na tem forumu,osebno podpiram vsako dobro in slabo izkušnjo.Tudi sama sem pisala o podobnih stvareh,o predolgem čakanju in o tem da se D.Breznikar premalo časa posveti pacientu v ambulanti.Vsi vemo da je D.Breznikar obremenjen samo to ne sme biti izgovor,kaj če se komu kaj hudega zalomi?
Moje mnenje je, enostavno, bi se morala ta ekipa razširiti,da je ambulanta vsaj 2 krat v tednu v dopoldanskem času in popoldanskem času,ter še zraven D.Breznikarja še kakšen drug specialist na tem področju!Potem bi bilo vse skupaj lažje!
Klub pa je tak.Sama sem sicer bila 2krat,več mi ni zneslo,vendar občutek tam mi ni bil napačen,dobila sem nekaj pozitivnih stvari in nova poznanstva, zmotilo me pa je tudi tole z zdravstveno kartico,saj če je klub berzplačen zakaj potem kartica? Potem lahko tudi udeleženci koristimo povrnitev potnih stroškov,no pa da nebom ,samo negativna ,zame je ta op. velika pozitivna sprememba,mm-škorpijon poročaj nam kaj svoje rezultate,veseli bomo vsakega tvojega,sodelovanja.
Vsem ostalim pa en lep dan!
BETTINA

Pozdravljen škorpijon.

1. Če se strinjaš s trditvami omenjenih žensk, potem ti že na prvo žogo povem, da si se z operacijo prenaglil. Te ženske postavljajo takšna neumna, osnovna vprašanja, da se večinoma z njimi sploh ne da debatirati.

2. Z ostalim se načeloma s teboj strinjam. O psihologinji ne bi, ker imam svoje mnenje o njeni strokovnosti. Na klubu še nisem bila, zato o tem ne morem soditi.

Negativna stran vsega je seveda izjemno skopi podatki o prehranjevanju po operaciji, izjemna izčrpanost telesa, ki nikakor ni zdrava. Jaz sem 4. dan hudo dehidrirala in bila v nulo izčrpana po skoraj tednu dni brez hrane. Hvala bogu, da sem sama toliko iznajdljiva in prepoznam dehidracijo. Takoj, ko sem ugotovila, da bi samo spala, da ne morem stat itd. sem začela pit, jedla kremno juho, srkala vitamine. Kdo drug bi te znake hitro lahko pripisal okrevanju po operaciji.

Moti me tudi, ker se zdravnikova ustna navodila razlikujejo od pisnih v knjižici.

Skratka do operacije greš po nekih standardnih postopkih, te spremljajo, po operaciji pa si prepuščen samemu sebi, ko najbolj potrebuješ oporo.

4. Po drugi strani, pa moramo začeti razumeti, da za polom v zdravstvu niso krivi zdravniki in zdravstveno osebje, temveč zdravstveni sistem, katerega žal ne kreirajo zdravniki. Že leta se opozarja, da zdravstvo poka po šivih, zdravniki so opozarjali, nihče se ni oziral, ker kao zdravniki itak bajno zaslužijo in nič ne delajo (tipično slovensko razmišljanje), sedaj pa postajajo razmere nevzdržne na vseh koncih in krajih, ljudje pa planejo po zdravnikih. Tudi zdravniki so ljudje in moraš vedeti, da delo preko 12 ur dnevno, prinese tudi slabo voljo zdravnika, utrujenost itd.

5. Prej se nismo nikoli brigali za svoje telo. To je v Sloveniji tipično, sploh ko poslušaš babice, da otrok dobi vnetje ušes, ker ga napiha in to spremlja še večino nove generacije. S tem ti je marsikaj jasno, kako slabo ljudje poznajo svoje telo, da niti velika večina ne ve, kaj povzorča bolezni v telesu in kako težko je prepričati babico, da z vnetjem ušes nima nobene veze zunanji veter.

Interneto smo postali pismeni, zakaj za hudiča je tako težko uporabiti internet in se pobrigati za svoje zdravje? Zakaj je tako težko poiskati podatke na internetu in se vsaj delno izobraziti o vitaminih in mineralih, ki jih telo potrebuje? Internet ni samo za čveke, knjižnica ni samo za piflarje. Zdravniki te pri 30-ih resnično nimajo časa začeti poučevati o tvojem zdravju in o tvojem telesu. Prav tako nikamor ne prideš z nerganjem, če si prišel do MON-a si poišči še podatke o svojih pravicah. Namesto nerganja in jamranja, raziskuj, poslušaj svoje telo in se končno pobrigaj za svoje zdravje. Rešeto marsikoga spusti na operacijo, tudi takšne, ki mislijo, da operacija prinese sveto odrešitev, ki mislijo, da po operaciji ni potrebno nič delati, se nič sekirati, kile letijo itd. Pa ne, kajne? Po operaciji začneš komaj prav razmišljati o svojem zdravju, saj tukaj se potem komaj ornk poznajo napake, ki jih delamo pri prehrani, pri zdravju.

Operacija je meni zelo pomagala, da premislim, kaj vržem v sebe, ker če bom vrgla v sebe drek, ne bo prostora za zdrav obrok, ki je nujno potreben, da stojim na nogah. Pomagala mi bo, da lažje dobim vsaj 20 začetnih kg dol, da se lažje začnem ukvarjati s športom, ki je potreben, da ne bom imela kože do pet, da bom pridobila kaj mišic, da bo moje srce ostalo zdravo…..

Poleg tega ne razumem, za operacijo marsikomu ni težko plačati kakšen samoplačniški pregled, zakaj je tako težko plačati po operaciji?

Skratka, operacija je bergla in ne odrešitev. Ta misel te je očitno prešinila prepozno, ali pa ne:)

Lili, ti si pa res pooseben primer… :))) He he he, no, upam da si zdaj ok in da tisti špric ni pomenil kaj “čudnega”… 🙂
A počutiš se dobro? Ješ, piješ, vse normalno? V glavnem upam da si ok…

Eeeemmmm, a kr´ena se je že kateri javila? V ponedeljek je bila operirana a ne? Upam da je vse ok… 🙂

Lahko se samo podpišem pod te besede, se popolnoma strinjam, ker zame velja enako. Pa vmes ni bilo vse idealno, mi je dr. moral spustiti trak, pa sem se zredila, a sedaj sem zopet v akciji, da kile odletijo. Ampak življenje je pa prelepo, da bi mi bilo žal za vse psihične težave, ki sem jih imela 3 mesece po operaciji in ŠE ENKRAT BI DALA VSE SKOZI.


@zorec10
: kdo ti brani do povrnitve potnih stroškov?

se opravičujem da sem se vmešala in vse lepo in prav da se pove tudi negativna stvar sam me je zmotilo to z dr epškovo.napisal si namreč da se je ponudila za samoplačniško ambulanto,ko pa sem se hotela naročat jaz in sem vprašala kolk me pride tak pregled če bi hotela it samoplačniško mi je lepo prijazno povedala da sampolačniških pregledov pa ne dela in sem vseeno prišla na vrsto v enem mesecu .jezilo pa me je samo to da sem čakala na izvid več kot 5 tednov.

pa brez zamere.

Pozdravljen mm-škorpijon!
Sama sem hotla napisat prav to kar so napisale vse druge. Mislim namreč na komentarje za to kar si napisal. Ker se z mamo (ki tudi ima sladkorno bolezen) pripravljama na operacijo bi res želela slišat od tebe kako je sedaj z enekcijami. Ali hodiš na redne ali morda še na pogostejše preglede v diabetično ambulanto. Prosim, prosim napiši kaj o tem, ker mojo mamo najbolj skrbi prav to, kako te opazujejo tik po operaciji. Boji se hipoglikemije.