Spoštovani,

Moj partner ima zelo težko življenjsko pot.

Zelo ga mučijo traume iz otroštva, ter pravtako je v roku 1 leta izgubil mamo in očima, katerega je imel rad, kot da bi mu bil biološki oče, pa čeprav mu ni bil.

Zaradi tega, je zelo nervozen, nemiren, razdražljivza vsako malo malenkost in tolaži se z alkoholom.

Zavedam se, da je postal, če še ni, pa še bo, odvisen od alkohola, ker če ima denar bo pil dokler ne bo mu zmanjkalo denarja, če pa nima denarja, pa je lahko tudi par dni brez alkohola.

Ko spije alkohol, ni nasilen, vendar je še bolj razdražljiv kot je bil prej, ter najbolj mrzi, če mu takrat ko je zelo pijan, rečeš da je pijan, ker njegov odgovor je vedno, nisem pijan, ampak zaspan.

Dobil je napotnico za psihiatra. Naročen je šele 27.8.2026.

Vendar, ker ima on zelo veliki strah pred zdravniki, bolnišnicami, še posebej psihiatričnimi, ga zelo težko spravim tja. Gre, vendar se mu želodec obrača vsakokrat ko ve, da mora iti k zdravniku.

Nekje sem zasledila, da obstaja zelišni čaj, kateri sproži pri odvisniku od alkohola odpor do alkohola. Torej z drugo besedo se mu alkohol zagabi.

Zelo me je strah za njega, ker je ob ultrazvoku abdomna pokazalo, da ima povečane jetre in zelo zamaščene, ter zelo visoki pritisk.

Dobil je tablete za znižanje pritiska in tablete za srce, da bi mu znižalo pritisk.

Pravtako sem nekje zasledila,da povečane jetre, z zamaščenostjo, če se ne pozdravijo in delaš naprej enako kot si do zdaj, lahko pripelje o ciroze. Vzroki za zamaščenost so stres, alkohol, zdravila itd…

Očima in mamo je zelo spoštoval, včasih imam občutek, glede na to, da se joče vsakič naskrivaj, če se samo spomni na njiju, kot da bi imel mamo za partnerko in ne za mamo.

Ker od kar je ni, včasih izjavi, da mu ni več do življenja, da bi zelo rad šel k njej.

Mama je to pravila, ko ji je mož umrl. Že pri njej sem to težko razumela, vendar vseeno sem lazje sprejela, zato ker je bila sama, brez opore, razen najudva je imela.

Partner pa ni sam. Ima mene. Pa vseeno je obupal nad življenjem.

Ne vem, kako naj mu pomagam, da zmanjša ali pa neha piti alkohol in da dobi voljo do življenja nazaj.

Star je 44 let. In do letos, sploh ni hodil k zdravniku, ko je imel namen iti, se je odpravil, a do zdravnika ni prišel. Letos hodim skozi z njim, zato, da sem jaz mirna, da je prišel do njega in vedno preverim njegove izvide. Tudi sama se do njega obnašam kot do svojega otroka, ne kot partnerja, ker imam občutek, da če z njim delam kot z otrokom, da lažje razume stvari.

Prav tako, ga zelo muči tudi spomin. Ne vidi belih miši, vendar velikokrat zamenja preteklost z sedanjostjo. To kaj se mu je zgodilo v preteklosti, pove, v času pijanega stanja, kot da bi se mu zgodilov sedanjosti. Včasih celo pove tako, da nima ne riti in ne glave, zato ga moraš dobro poslušati, tisti monent potrditi, pa si zapomniti kaj je rekel, ker bo isto zgodbo ponovil še 10 krat vendar vsakokrat drugače, in potem moraš iz tega izvleči, kaj je res in kaj si domišlja. Ker verjamem, da vedno pove resnico in vem, da je tudi zelo direktn, a stvari rad pomeša.

Tudi sama se zdravim pri psihiatru za bolezen imenovana mešana aksiozna motnja, pogojena z organsko motnjo imenovano epilepsija.

Čeprav me psiha zelo muči, imam tudi zelo dober občutek in znam se postaviti v kožo drugega, ter pravilno predvidevati, ali z drugo besedo, znam brati misli. A takšno obnašanje, ki ga ima zadnjo leto, katero se je še zadnje pol leta zelo poslabšalo, tudi na moje zdravje slabo vpliva.

Rada ga imam in me skrbi zanj. Pravtako bi mu rada pomagala, ter nočem pustiti puške v koruzo, ker vem da zmorem, ga izboljšati na bolje, a nimam več idej.

Kaj mi svetujete?

Kaj se lahko alkoholizem pozdravi tudi brez hospitalizacije, ker ga bom težko prepričala, da bi šel za par mesecev v bolnišnico?

Pa če pomaga zelišni čaj? Če, katerega priporočate?

Vsa sem obupana.

Prosim za nasvet, mnenje, ter pomoč.

P.s. zavedam se, da je alkoholizem bolezen, ki izvira iz več vzrokov in za ozdravitev je potrebno odpraviti glavni vir vzroka, ter vse ostalo kasneje.

Pozdravljeni,

znašli ste se v situaciji, ki od vas zahteva vse moči. Že sami se ne počutite najbolje, po drugi strani pa še partner doživlja veliko krizo. Breme, ki ga nosite, je težko in dobro je, da se obračate po pomoč. To kar doživljate, ne rabite reševati sami. Pravzaprav je nemogoče, da to rešite in zato smo tukaj.

Kar doživlja partner ste zelo lepo povzeli in opisali. Zdi se, kot da res berete misli. Zmogli ste povezavi vzroke in posledice in to je že nekaj, na čemer lahko gradimo skupaj naprej. Pravilno ste ugotovili, da je potrebno reševati vzrok in če se ta odkrije, bo pot izhoda iz zasvojenosti jasnejša.

Dejstvo je, da vaš partner pije, ker na ta način rešuje neko notranjo stisko. Kot pravite je doživljal travmatično otroštvo in povezano s tem tudi nima rešen/razmejen odnos z mano. To je eden najpogostejših vzrokov za poseganje po alkoholu in utapljanju občutkov.

Partner pije zato, da bi reguliral svojo notranjo stisko. Če bi našel način, kako to storiti drugače, bi tudi našel pot, da bi prenehal piti.

Pravite, da na zdravljenje ne bo šel. Morda v tem trenutku res ni pripravljen, kar pa ne pomeni, da v nekem trenutku ne bo.

Ker trpita oba, to je jasno, in ker ste vi tisti, ki očitno prej iščete pomoč, bi vas spodbudila, da nadaljujete s tem. Partner v tej fazi očitno ni pripravljen kaj spremeniti, vi pa tudi ne morete in nima smisla, da ga prisiljujete. Zato bi vam svetovala, da se pogovorite s strokovnjakom in vključite v nek program svetovanja in podpore za družinske člane, kot so na primer Alanon: https://www.al-anon.si; na tej povezavi imate urnike srečanj skupin: https://www.al-anon.si/srecanja, ali pa da se naročite na brezplačen posvet v okviru programa https://www.karitas.si/esos/#video-svetovanje, kjer se boste lahko pogovorili individualno.  Možnost je tudi, da se vključite v individualno psihoterapijo – priporočila bi vam Danielo Fiket, ki s svojim timom deluje v Ljubljani (več info: https://www.psihoterapija-fiket.si) ali pa Matejo Debeljak (https://www.vsedobro.si/).  Na teh naslovih se boste lahko tudi konkretneje pogovorili o možnostih, ki ji imate in se vključili v psihosocialno svetovanje ali psihoterapijo. Ocenjujem, da je to ključno.

Glede na to, da on zdaj ni pripravljen, je pomembno, da se vi najprej okrepite, da boste zmogli pomagati sebi in njemu. Na tak način, kot zdaj delujeta, lahko počneta še naslednjih nekaj le, pa ne bo pravega učinka, samo še bolj se bosta utrudila, izčrpala in zbolela.

Sicer pa je v vsakem primeru dobro prebrati kakšno knjigo, mnogo jih boste našli v knjižnici. To vam bo pomagalo dobiti uvid v problematiko in prikazalo bolj realno sliko o tem, kaj alkohol naredi posamezniku in družini. Spoznali boste tudi, da je to bolezen, ki presega vašo moč ljubezni in žrtvovanj. Dobro se je tudi pogovori s kom, ki mu zaupate in se ob njem dobro počutite. Tako se boste malo razbremenili. Dobro je tudi poskrbeti za zdrav življenjski slog (gibanje, prehrana, počitek, protistresne dejavnosti), ki vam ga ravnovesje v življenju in moč za spoprijemanje z življenjskimi izzivi.

Toliko za začetek. Vabljeni, da še kaj pokomentirate ali vprašate. Sem vam na voljo.