O hujšanju – resnica
Uf, sama popolnoma vem o čem pišeš. Draga moja, s tem sestavkom in s tem spoznanjem si še daleč od tapravega klika v glavi, to sem jaz sebi stokrat priznala, preden sem zbrala pogum in popolnoma spremenila svoje življenje.
Klik ne pride iz danes na jutri, temveč lahko traja tudi več let, da se res zaveš svojega problema. Imaš dve možnosti ali boš živela ali boš umrla. Problem je, da si odvisna od hrane in se ti tako ali tako zdi, da če ne boš jedla boš umrla, pa če boš jedla boš umrla in to te spravlja v še večjo depresijo. Sem bila na popolnoma istem kot ti veš.
Pred tremi leti sem se odločila za bariatrično operacijo, nikoli mi ne bo žal. Sicer me malo moti, ko včasih po eno uro jem obrok, ampak ok, meni je operacija zelo pomagala, ker mi je fizično preprečevala prenajdanje in sem lahko sproti čistila v glavi. Prvi meseci so bli peklenski, polni joka, vzponov in padcev, ampak je šlo, kot da narkomanu na silo odvzameš drogo…. Še danes, po treh letih me včasih prime, da bi se prenajedla, tega občutka se ne rešiš kar tako. Marsikdo si ne zna predstavljati teh občutkov zadovoljstva in sreče, ko ješ, ješ in ješ. Pri ekstremni debelosti ni vse črno belo, bom skočila malo na sprehod ob večerih pa bo, pri nas z motnjami hranjenja je to zdravljenje precej kompleksno in je potrebno vložiti polno truda ter volje. Spremeni se ti celo življenje, spremeniš se sama, meni je vse to prineslo ločitev…
Pri nas z motnjami hranjenja ne gre za obsedenost z izgledom, temveč za zadovoljstvo ob prenajedanju.
Aja, pa ne iščite izgovorov, da nimate časa za fitnes, šport, rekreacijo, vse se da, čas se najde, tudi denar, samo volja je potrebna in ogromnoooooo truda, si sploh marsikdo ne zna predstavljati koliko… Sem bila npr. nekaj dni brez avta, ker je bil na servisu, pa sem pešačla v mrzli zimi pol ure do fitnesa in nazaj, v temi, vse se da, ne govorite da se ne da. Še danes ne morem verjeti, da mi je uspelo, da sem vsak dan zjutraj zbrala voljo za nov dan,….
Evo moje spremembe, da vidiš kakšna sem bila prej in kakšna sem danes. Pa nisem se spremenila samo po izgledu, temveč po karakterju in vsem, ker zdravljenje nekega psihičnega problema to pač prinese:
ej, dragica, jaz sem govorila o ljudeh, ki imajo 10-15 kg viška, ne tistih, ki so preko 100 kg.
Ker glede na povprečno pamet bab tule gor, ki v življenju še niso prebrale kaj zahtevnejšega od Lady in Cosmoplitana, je itak idealna teža višina minus 110 in je vse, kar je par kil več od tega, že ‘huda zavaljenost’ in ‘zašpehanost’. Druge lajne tako ne poznajo.
Tako da sem govorila o ‘okroglih’ ljudeh, ne o resnično hudo pretežkih, do te mere, da je ogroženo zdravje. In ja, taki ‘okrogli’ lahko čisto normalno jedo, še celo bolj zdravo kot marsikateri suhec, pa ne morejo shujšat na resnično vitkost – ki je za večino žensk, ki globlje ne znajo gledat, itak eden in edini pravi ideal.
Tako da ne mešaj jabolk in hrušk, itak je že totalno abotno, da je treba te razlike sploh pojasnjevat.
Uf, sama popolnoma vem o čem pišeš. Draga moja, s tem sestavkom in s tem spoznanjem si še daleč od tapravega klika v glavi, to sem jaz sebi stokrat priznala, preden sem zbrala pogum in popolnoma spremenila svoje življenje.
Klik ne pride iz danes na jutri, temveč lahko traja tudi več let, da se res zaveš svojega problema. Imaš dve možnosti ali boš živela ali boš umrla. Problem je, da si odvisna od hrane in se ti tako ali tako zdi, da če ne boš jedla boš umrla, pa če boš jedla boš umrla in to te spravlja v še večjo depresijo. Sem bila na popolnoma istem kot ti veš.
Pred tremi leti sem se odločila za bariatrično operacijo, nikoli mi ne bo žal. Sicer me malo moti, ko včasih po eno uro jem obrok, ampak ok, meni je operacija zelo pomagala, ker mi je fizično preprečevala prenajdanje in sem lahko sproti čistila v glavi. Prvi meseci so bli peklenski, polni joka, vzponov in padcev, ampak je šlo, kot da narkomanu na silo odvzameš drogo…. Še danes, po treh letih me včasih prime, da bi se prenajedla, tega občutka se ne rešiš kar tako. Marsikdo si ne zna predstavljati teh občutkov zadovoljstva in sreče, ko ješ, ješ in ješ. Pri ekstremni debelosti ni vse črno belo, bom skočila malo na sprehod ob večerih pa bo, pri nas z motnjami hranjenja je to zdravljenje precej kompleksno in je potrebno vložiti polno truda ter volje. Spremeni se ti celo življenje, spremeniš se sama, meni je vse to prineslo ločitev…
Pri nas z motnjami hranjenja ne gre za obsedenost z izgledom, temveč za zadovoljstvo ob prenajedanju.
Aja, pa ne iščite izgovorov, da nimate časa za fitnes, šport, rekreacijo, vse se da, čas se najde, tudi denar, samo volja je potrebna in ogromnoooooo truda, si sploh marsikdo ne zna predstavljati koliko… Sem bila npr. nekaj dni brez avta, ker je bil na servisu, pa sem pešačla v mrzli zimi pol ure do fitnesa in nazaj, v temi, vse se da, ne govorite da se ne da. Še danes ne morem verjeti, da mi je uspelo, da sem vsak dan zjutraj zbrala voljo za nov dan,….
Evo moje spremembe, da vidiš kakšna sem bila prej in kakšna sem danes. Pa nisem se spremenila samo po izgledu, temveč po karakterju in vsem, ker zdravljenje nekega psihičnega problema to pač prinese:
http://med.over.net/forum5/read.php?93,7179375%5B/quote%5D
sem pogledala slike… wow, si mi za inspiracijo. jaz bi morala sicer kakih 40 shujšat, bo pa to verjetno eden največjih podvigov v mojem življenju, skoraj kot ponovno rojstvo. Bi te pa vprašala, zakaj ti je taka sprememba prinesla ločitev (če ne želiš o tem govorit, seveda ni panike), samo ne razumem čisto, kako to, da je lepša, zadovoljnejša in bolj zdrava žena pomenila poslabšanje zveze do te mere, da je prišlo do ločitve…?
44 let. Za zajtrk 3x toast s sirom in 3 dl soka. malica jogurt in 3 mandarine. Kosilo krožnik goste juhe iz zelja in krompirja, 2 gratinirani palačinki s sirom in šunko. po kosilu 5 čokolatinov. Zdaj spet žvečim že tretji toast. potem bom verjetno še kaj sladkega. Moje miganje je razgibavanje prstov na tipkovnici Zakaj to počnem ? Ker se sovražim, Ne maram svoje šibke volje, svoje nesamostojnosti, svojo službo…Najbolj srečna sem s polnimi usti. Le še to v življenju lahko nadziram. počutje katastrofa, moralni maček obup. Vse vem kaj bi morala, kako bi morala a dokler se ne sprejmem, tega ne bom zmogla. Kako naj to naredim ?
Oj, a se mi katera pridruži? sem pisala že v svoji temi… (35 let, pred 4meseci 117kg/165 cm, danes 98 kg). Ne hujšam, spremenila sem svoje življenje. Jemala sem ritmonorm, imela pulza 90-95 na minuto, sedaj tablet ne jemljem več, pulza imam pa 70-75. Počutim se super. Imam tudi kak slab dan, ker ni vse tako kot bi človek rad, ampak odločila sem se, da tako živim in pika. Pri meni je bil problem tudi ta, da smo predebeli vsi, otroci (tri hčere) in tudi mož, ampak jaz sem bila največji problem. Kako se spremenila življenje vsem? Prvo, vzela sem veliko vrečo za smeti in vrgla stran belo moko, sladkor, testenine, čipse, sladkarije… Šla v trgovino kupila trsni sladkor v mullerju -tist rjav originalen, kupila himlajsko sol, graham testenine, kokosovo maščobo… In začela kuhati pol manj, prenehala peči sladice (sedaj naredim npr. pito tako , da ovsene kosmiče namočim v mleku, dam v teflon pekač, gor naribam jabolka, posujem malo cimeta, dam peč…evo sladice), kuham ogromno zelenjavnih juh, obar, kislega zelja, kolerabine omake, tudi pire krompir naredim… Porabo mesa sem spravila na minimum, prenehala sem tudi panirat stvari. Gledam da imamo polno jogurtov v hladilniku. Kruh pečem doma, polnozrnat ali pirin brez kvasa (dodam vinski kamen, ki se kupi v dm), ne pojemo ga cel teden 1 kg (prej je padla štruca na dan)… Prvih 14 dni, sem mislila da me bodo “pojedli” moji domači, ampak jaz sem vztrajala…Sedaj je vse super, fajn, vsi so sprejeli tako “kuho”. Gibanje-prej nič, sedaj posebej ob vikendih gremo skupaj na sprehod, izlet, na bližnjih hrib z vodo v nahrbtniku. Je najceneje in super za vse.
Živjo A je to mogoče,
jaz bi se pridružila (drugače pred enim letom in pol 109 kg/171 cm, danes 77 kg, 32 let). Čestitke za tvoj napredek. Jaz sem tudi začela doma, sin in mož malce predebela, jaz pa sem bila katastrofa. Kuham tudi jaz v normalnih količinah, včasih kuhala kao za dva dni ampak sem vedela, da bo vsega do večera zmanjkal.Zdaj tudi jaz kupujem bolj zdravo, zelo malo sladkarij.
Lp, okrogla
Prodam kupon za hujšanje s hipnozo z Urošem Uštarjem v Studiu zdravja in lepote v Litiji, veljavnost do 15. decembra. Pred skoraj 3 meseci se ga je dalo kupit na kolektiva.si. Vrednost terapije je 50 EUR, cena kupona 20 EUR, jaz ga dam za 15 EUR.
Vem, da je pred časom ena punca spraševala po tem kuponu, zato objavljam post.
pozdrav vsem tukaj ……………………….glejte ,stvar je pač taka,tudi jaz ko sem bla bajsa sem gledala in brala samo o teh stvareh ki čudežno pomagajo shujšat kar čez noč ,ker debeli ljudje prevladujejo v populaciji ,probala ..ja glih kar je blo možnega ,ja je bil efekt ,sam kaj pa ko nehaš s tem …………..hm vse nazaj + obresti ,sem jih pridelala 130 kg na 170 višine ,mineva dve leti odkar sem se odločila po svoje ………ja in res je NAUČILA SEM SE JESTI ,jem 5x na dan ,kar prej nikakor nisem mogla ,na bruhanje mi je šlo prve tri mesece ,ampak danes samo odprem oči in komaj čakam da grem čimprej jest ,verjemite ko boste to osvojili ,pri meni je trajalo leto in pol ,še kosila no bosti mogli v celoti pojesti in izgovor da nimate časa …..ja ja sem se ga tudi jaz vseskozi posluževala ampak ni res ,za kos polnozrnatega kruha in rezino sira ne rabite cele ure a je tako ,pa en sadež ,pa kaka skutka pa take stvari ,druga stvar jaz sem bla stara 40 let ,če bi bla stara 20 al pa 30 bi se mi verjetno šmirglalo za vse skupaj ,samo ko pa umre kak iz tvoje generacije zaradi zdravsrtvenih težav ,pa začneš mal drugače razmišljat ,tudi jaz nisem svoje riti premaknila za 5m ,bog ne daj ,zakaj če pa lohk sedim in plačam da hujšam ,ja lahko ni panike ,a ste že kdaj slišale da ima en suhec več holesterola kot en debel …..ja pa ga ima ,noben ampak res noben nadomestek vam ne bo dal tega občutka ko stojiš na sončku ves preznojen na ene 2300m npr ,ali pa užitek ugodja pod tušem po prelaufanih moji 3 km ,po nedeljski hoji z mojim psom krog 10 km …………..pa še bi lahko naštevala ,tečem vsak dan razen če ne grem v hribe ,letos sem osvojila ene par dvatisočakov ,s tem da sem do lani spomladi samo gledala hrib z mojega okna ………….v glavnem PREMAKNIT JE TEBA SVOJO FRDAMANO RIT ,tud jaz sem skoz jamrala ,da ne morem pa ni cajta pa take ,danes samo izgovor ,tudi ob 11h zvečer grem teč če prej ne morem ,ker mi je prišlo v kri in ne morem več brez tega ,tudi v snegu in dežju ,pa še moj pes me je vesel ,vsako jutro pred službo prepešačim 1 km ,psa je treba vendar ven peljat ……..JEM PA ČISTO VSE ,tud tortico včasih ,pa čokolado tud včasih se zvečer najem same svinjarije ampak kot sem rekla ,tečem vsak dan ,hodim v hribe ,hoja zjutrej ipd ,vagam se ne ker se s kilami ne obremenjujem več ,pa ful mi je fino k po par mescih srečam znanca in mi reče -spet si šla skupaj ,danes sem iz konfekcije 54 prišla na 42 in sem ful vesela k sem prehodila levstkovo pot od litije do čateža 22 km ,pa komaj čakam naslednji vikend k grem spet v hribe ,zdej grem pa spet jest k sem spet lačna ,moj najljubši polnozrnat kruh in tuna njami.
Se ponavljam ampak samo povem svojo zgodbo in da vam lahko iz prve roke povem ,da je mogoče shujšati samo pri sebi se morate odločiti ,to je pa najbolj zaj….. stvar ,vem .Veliko sreče
Avtorica, če še tole bereš, hvala za ta post. Za temi besedami res čutim eno iskreno, toplo osebo, ki je veliko pretrpela. Bi ti rada rekla samo to: ne se krivit. Ne se krivit za nič, ne za to, kar se ti je dogajalo kot otroku, ne za to, da si se zredila. Si imela hudo, težko življenje, polno bolečin, žalosti in te posledice nosiš še danes. To je pravzaprav ta teža. Želim ti vse dobro za naprej.
Se spomnim, kako sem se dobro počutila, ko sem sama shujšala, vem, da sem si rekla: nikoli več… Tudi meni so otroci, nekaj depresije, služba in kup ostalih problemov, nabili težo nazaj do rekorda. Sicer imam “samo” 70kg, kar je na mojo višino zelo preveč (150).
Držim pesti za avtorico, da ji uspe. Najhuje je to, da je vsakič težje 🙁
Ojla….
Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki ima ogromno preveč kil. Velika sem 160 cm, težka pa 104 kg. Ja, res ogromno preveč. Ker vem, da je moje zdravje že zelo ogroženo, bo treba res nekaj storiti. Tudi jaz razmišlam o operaciji želodca, ampak me je tega zelo strah, saj ne vem če bi se potem lahko tako strogo držala navodil in se bojim, da se še vedno ne bi mogla upreti hrani in bi se še vedno prenažirala. Moj problem je namreč v tem, da se enostavno ne morem upreti hrani, to so v glavnem sladkarije. Saj npr. kosila ne pojem količinsko tako zelo veliko, toda moj problem so sladkarije. Pojavi se enostavno tako velika želja oz. hrepenenje po njih, da se ne morem upreti. Vem, da gre pri meni za odvisnost od sladkega in spoznavam, da mi le te nudijo neko zadoščenje in užitek. Potem pa ko začnem jesti sladko, je pa še večja želja po njem in se dobesedno nažiram, pa ne zaradi lakote, ampak je to neka čudna želja….. Zato ne vem kako naj rešim ta moj veliki problem.
Moram povedat, da seem pred tremi leti shujšala iz 104 kg na 70 kg, se pravi je bilo – 34 kg. Takrat sem se počutila odlično, polna energije, ljudje so me občudovali, samozavst na višku. Hujšala sem po ločevalni dieti, ki je bila res uspešna. Toda potem se je pojavila nenormalna želja po hrani in to moje nažiranje. Danes sem ponovno na isti teži in vem, da moram nekaj ukreniti. Že kako leto skačem iz diete na dieto, prebiram vsemogoče o hujšanju, toda zdržim kakšen dan ali dva, potem pa sem zopet v začaranem krogu iz katerega ne vidim rešitve. Doma mi vsi pravijo, da naj nekaj okrenem glede kil, toda jaz enostavno nimam moči, sem brez energije, ne grem v družbo, ker se počutim neprijetno, nimam niti prave prijateljice, ker vidim, da se nobeden ne druži rad z menoj, ker me vsi gledajo in si mislijo , no poglej kaka je. Hčera mi večkrat reče zakaj moram toliko jesti, tako da se včasih umaknem vstran in pojem kako sladkarijo na skrivaj, da vsega ne vidi. Hčera je v letih, ko je najbolj občutliva in vidim, da se me včasih tudi ona sramuje, ker pač ne morem obleči kakšne lepe stvari in se lepo urediti kot bi ona želela. Mi je pa moja zdravnica svetovala prehranjevanje po montignacovi metodi. Tudi to sem že večkrat probala , toda zdržim dan ali dva, potem pa ta želja in hrepenenje in sem zopet na začetku in še bolj žalostna in razočarana. Vem, da bom resnično dala vse svoje moči in še več, samo, da mi rata do sredine poletja shujšati vsaj za 30 kg, ker sem to tudi moji hčerkici in pa mojemu dragemu obljubila. Začela bom z prehranjevanjem po montignacu in če katera želi se mi lahko pridruži in se bova medseboj vzpodbujeli in verjamem, da nama bo lažje. Čutim, da je skrajni čas, da mi res uspe, ker če lahko izbiram med zdravjem in boleznijo, se bom odločila za zdravje in to v prvi vrsti zaradi sebe, predvsem pa zaradi moje družine, ki se mojega uspeha neizmerno želi.
To je moja zgodba, enim se bo zdela zamorjena, tistim, ki pa se vrtijo v podobnem začaranem krogu pa verjetno razumljiva. Hvaležna bom pa za vsak komentar, nasvet , ali pa vsaj lepo besedo in vzpodbudo.
Imejte se rade, ker tega se moram jaz še naučiti.
Če si katera želi pomoči strokovnjaka..dietetika…
http://www.dietetko.com
Prijeten praznični december