Zanima me na kratko vaše mnenje o negi in skrbi zase za žensko po porodu. Včasih je veljalo, da 6 tednov ne sme niti ven, danes pa je lahko vse ok če gre ob normalnem porodu ven že po dveh tednih. V porodnišnicah ponavadi tudi pravijo, da se lahko že takoj kopaš, pereš lase, če pa vprašam kako mamo, pa niti ne še toliko staro ( 45 let) pa bo z vso previdnostjo vse to odsvetovlaa. Kako naj torej ravna ženska po porodu, da bi čim bolj poskrbela za svoje zdravje, pri tem pa ne bi pretiravala od skrbi?Kakšen je vaš pogled?

Zanima me še, ali se otrok, ko je enkrat že obrnjen v glavični vstavi, lahko obrne zaradi manjšega napora ženske, kot je pospravljanje, sesanje, … čeprav to ni tak napor, pa se npr. v 37 tednu zaradi teh opravil že kar precej utrudim. Ali bi morala s tem prenehati ali lahklo to še delam naprej?

Za konec pa bi rada povedala Vam ( glede na to, da vas zdaj nekaj časa ne bo, potem pa jaz ne bom imela več dostopa toliko do interneta), da se mi zdi , da ste izjemen zdravnik, kakršnih ni veliko, kar žal mi je, da nisem iz Ljubljane in bi vas lahko izbrala za osebnega ginekologa.
Menim da ste super tako glede človeškega odnosa do pacientk , kako tudi glede vaše strokovne podkovanosti, saj vam gre vse zaupanje.Vaš forum spremljam že celo mojo nosečnost in moram reči, da ste z odgovori meni in drugim zelo veliko pomagali, me poučili, pomirili, …Ostani super še naprej in hvala vam!

Draga “Primorka”,

“Panta rhei” bi lahko rekel (Vse teče). Tako se spreminjajo znanstvena dognanja o normalnem in nenormalnem dogajanju v telesu, diagnostični in drugi postopki, tehnike operiranja, zdravila in z njimi tudi navade. Seveda ostane mistika, ki izvira iz slabega znanja oziroma nevednosti.
Nosečnica, ki je sicer zdrava, lahko torej počne vse tisto, do česar se čuti sposobno in kar je pretirano ne utruja. Če je kaj narobe in le takrat pa uvajamo “dodatne varnostne ukrepe”, ki pogosto presegajo potrebne, a je pač tako. Veliko stvari počnemo v medicini “za vsak slučaj”, predvsem takrat, ko ne vemo naprej….

Po tem, ko se plod enkrat postavi na glavico po 37. tednu nosečnosti pri prvesnici je praktično nemogoče, da bi se še obrnil kako drugače. Malo več možnosti za to obstaja pri mnogorodnici, kjer je maternica bolj ohlapna in kjer se plod v medenični vhod nosečnice vstavi šele med porodom.

Po porodu 6 tednov odsvetujemo kopanje (namakanje) in spolne odnose, seveda pa se ženka lahko tušira in normalno neguje. Dviga naj le toliko kolikor tehta njen otrok. Zaužije naj čimveč vlaknin in tekočine, če se je v nosečnosti prekomerno zredila je čas za počasno izgubo pretirane telesne teže (ne več kot 1kg / mesec). doma ji ni treba biti več kot je nujno zaradi nege otroka, če seveda nima še nezarasle rane na presredku oziroma, če je rodila normalno (ne s carskim rezom). Skratka, če se za kak sprehod čuti sposobno, nikakor ni prepovedan.

Ljudje smo že krepko pomehkuženi (nekateri). Če pogledate predstavnice romske skupnosti kako skrbijo zase in za svoje otroke: pridejo rodit od doma, po porodu odidejo vedno že isti dan najkasneje naslednji dan, celo po carskem rezu jih komaj zadržimo 3 dni v porodnišnici. Od prvega hipa dalje nosijo svojega otroka na prsih in se sploh ne sprašujejo ali je in koliko je dojenje potrebno, koristno, kako dolgo naj ga dojijo ipd. Vse delajo spontano in ničesar narobe. Ob medicinski oskrbi, ki je v nujnih primerih na voljo, živijo praktično tako dolgo kot vsi ostali razvajeni mehkužci, ki smo ves čas na toplem, suhem in s polnim hladilnikom.