Ne vem, kaj me je en dan prijelo, da sem šla brskat po moževem mobilcu, ker tega še nikoli nisem naredila.
In sem našla cel kup sms-ov, ki jih je poslal svoji bivši in tudi njene, ki pa jih ima pod “shranjeno”. Nekateri so stari tudi že več kot eno leto. On sms začenja z njenim ljubkovalnim imenom, sprašujejo jo kako je kej, če se je poročila, če imam kakega fanta, če je v redu, pošilja pozdrave njeni mami, itd. Skratka nič ljubezenskega. Z njo je hodil pred 7 leti, zato me je to še toliko bolj šokiralo, sem pa slišala od nekaterih v njegovi družbi, ki so jo poznali, da je bila ona njegova velika ljubezen, da je bil čist nor nanjo, da je počel neumnosti zaradi nje, in me je to malo bolelo, ker ne morem rečt, da je tudi name ravno nor, me ima rad in je pozoren do mene in nasploh vse štima, ampak me vseeno zdaj malo razjeda ta bivša. Ona sicer na srečo živi v drugem mestu in po sms-ih sodeč se ne videvata. Ne vem pa zakaj sta se razšla, sem ga enkrat vprašala, ampak je bil jezen in mi je rejkel, da se me to ne tiče.
Kaj mislite, a delam paniko za brezveze?

Ko takole beremo, kaj vse se počne, nas včasih premami in tudi mi iz firbca pogledamo. Ampak vsako dejanje pomeni, da moramo za to tudi prevzeti odgovornost. Veš kako pravijo, če ne želiš izvedeti resnice ne sprašuj.

Če pa se osredotočim na tvoj ostali del pisanja, pa bi prej rekel, da ne razumem zakaj sta dva skupaj, če si ne moreta vse zaupati, če se ne moreta o vsem pogovoriti. V partnerstvu pričakuješ odprt odnos brez skrivnosti. Saj naj bi ti bila prva opora. Vedno bi vsi radi vse izvedeli, kar ni nič narobe, če enkrat za vselej razčistimo in tega ne pogrevamo. Je pa malo čudno, da recimo po 10 letih skupnega življenja izveš kakšno sočno podrobnost. Saj ne da bi jo morali, ampak bi se pa zelo nelagodno počutili, sploh če bi nam kdo drug kaj omenil, mi pa ne bi imeli pojma.
Pa ne govorim, da bi si morali vse povedati, ampak se sprašujem, kakšen odnos je to, če si ne moremo zaupati. Zakaj se dva sploh zavežeta za skupno življenje, če pa imata zaupno življenje še s kom drugim in si odgovarjata v stilu, to se tebe nič ne tiče.

Glede na sms-je, ki si jih prebrala, pa mogoče res delaš paniko zaradi veze iz katerih sms-jev je razvidno, da nima nič, da je samo ohranil stike. Ja panika brezveze. Če pa je še vedno zaljubljen v njo, potem pa to le ni brez veze. Seveda je lahko, samo potem pa tebe sprašujem, želiš biti v vezi z nekom, ki je samo pozoren do tebe? jaz sem pozoren do svojih sodelavk, ampak razlika je kako pokažem pozornost ženi ali pa sodelavkam, pa čeprav sedijo vse za isto mizo.
Pozornost je nekaj, ljubezen pa nekaj drugega. Če bosta spoznala čez 20 let, da to ni to? Se vprašaj, kaj se moraš od take veze naučiti, da lahko tako živiš 20 let?

Saj veš kaj pravijo, bolje živeti do 20 leta, kot pa doživeti starost 70 let in sploh ne živeti.

Zakaj pa živimo, pa bi moral vsak zase najbolj vedeti in seveda najprej ugotoviti.

Primož

Spoštovana,

moram ti povedati, da so meni take zadeve tuje. Če gledam iz svojega aspekta so moje bivše, bivše iz nekega razloga. Na faksu sem imel dekle, ki je bila model. Zapustil sem jo zaradi njenega plehkega pogleda na življenje (samo denar in status). Sem kar nekaj dni prejokal, vendar jo nisem videl kot partnerico, s katero bi si lahko ustvaril družino. Večkrat me je premamilo, da bi se vrnil, ko je ona vztrajal, da bi ponovno začela zvezo. A na srečo nisem. Ko sem bil v prejšnji zvezi sem jo zopet videl po več kot 10 letih, kjer sva bila s tedanjo partnerico na modni reviji. Ko sem jo zagledal prihajati sem se samo vstal in skupaj s tedanjo partnerico sva odšla. Seveda tedanji partnerici nisem povedal, zakaj si nočem ogledati revije. Da ne bi bila ljubosumna sem se izgovoril, da moram še nekaj narediti za službo.

Ko se z nekom razideš, se morda dobiš še dvakrat ali trikrat, da se pogovoriš, vrneš še pozabljene stvari, nato pa je zgodba zaključena. Seveda, če vidim svojo bivšo na cesti jo prijazno pozdravim, morda še spregovorim kako besedo in grem naprej. Nobenih pijač, nobenih pogovorov po telefonu…

Zavedati se moramo, da ima vsak človek svoje pozitivne in negativne lastnosti. Tako tudi naši bivši partnerji. V partnerskih odnosih velikokrat pride do krize in če tvoj trenutni partner nima tiste dobre lastnosti, kot jo je imel bivši, se zaradi depresije lahko hitro znajdeš v objemu bivšega.

Tako kot pravi Primož. V partnerskem odnosu si morata partnerja zaupati in onadva razpravljati o problemih.

Moja bivša žena je tudi kontaktirala s svojimi bivšimi (telefonski klici, sms-i) v najini zvezi in nekako me je prepričala, da imam jaz prekonzervativen pogled na svet. Ko sem ji pa jaz omenil, da bi se dobil z bivšo pa je skoraj znorela. Le zakaj, če je to normalno? No, trdila je, da bo prekinila z bivšimi, a je na skrivaj še zmeraj imela z njimi kontakt. Žal sem to ugotovil šele po poroki, ko je prišlo na dan, da se je z njimi tudi srečevala v najini zvezi. Potem se je začela zapletati v lastne laži, in ko sem jo razkrinkal, je odšla in se ločila.

Svojemu dragemu daj ultimat. Če bo še kontaktiral s svojo bivšo, mu povej, da boš potem tudi ti bivša. Uči se na moji dragi šoli, kjer bo največjo ceno plačevala moja lepa hčerka, ker je otrok razporočenih staršev (že zdaj ima psihične probleme). Pa še nekaj! Ne popuščaj, če boš enkrat popustila, boš morala to početi celo življenje.

Pa lepe praznike ti želim!

Evgen

Brala sem tvojo temo na Starševskem čveku. In kolikor sem uspela razbrati, je to moški, v katerega si bila noro zaljubljena in si še danes. Napisala si, da se je on s to žensko hotel poročiti in jo je okoli predstavljal kot svojo bodočo ženo, na koncu pa se je poročil s teboj, tako si napisala, ker si bila noseča, njemu pa tradicionalne vrednote veliko pomenijo. Skratka, ti imaš tisto, kar si si želela. In se bojiš, da on nima tistega, kar si je želel. To je res lahko razlog za skrb, vendar če se on o tem ne želi pogovarjati, potem … Kar pa se varanja tiče, si lahko brez skrbi. Če bi on karkoli imel z njo, je ne bi spraševal, ali je poročena, ali ima fanta. Takšna vprašanja mi dajejo misliti, da onadva nekaj let sploh nista imela stikov in sta jih znova navezala, zgolj prijateljske. Ne vem, meni se zdi, da ni težava v tej ženski, ampak v tvojih dvomih, zakaj se je poročil s teboj. Verjemi, večina žensk se s tem sploh ne bi ukvarjala. Rekle bi se … Imam, kar sem hotela imeti in sem zadovoljna. Bolje mi je kot tisti drugi, ki nima nič. Verjemi, so bolj srečne.

Lupčka!

Ne , ne delaš panike brez potrebe, zadeva je kar resna. Očitno tvoj mož svoje bivše še vedno ni prebolel. Zelo neokusno in neprimerno od njega (do tebe!) je pošiljanje SMS-jev bivši, očitno mu ona še vedno toliko pomeni, da jih celo hrani in jih ( zaradi možnosti, da jih ti odkriješ) niti ne zbriše!
Potreben bo resen pogovor. Jaz bi ga na tvoje mestu soočila z dejstvom, da to veš in ga vprašala, zakaj to počne. In bi zahtevala odgovor.
Če se je poročil s tabo, to pomeni, da se je odločil zate in tudi pomeni, da so ostale ženske zanj tabu. Tudi bivša.
Če ima z bivšo še neke nerazrešene zadeve, jih je dolžan v sebi razrešiti in nehati z SMS-i. Potegniti črto. Sploh, če imata otroke.

Jaz se kar strinjam z Žogco, če je res, kar si napisala v Starševskem čveku. Če je bil prej z bivšo 7 let in sta se razšla in je v tem kratkem obdobju spoznal tebe in se kmalu poročil s tabo.. Morda te je spoznal ravno v obdobju, ko bivše ni pozabil in si bila ti oziroma tvoja nosečnost razlog, da je ostal s tabo. S tem ne mislim nič slabega o tebi. Kar hočem napisati je to, da težko pozabimo osebo, s katero smo bili veliko let. Moja prijateljica je bila s fantom 10 let. Razšla sta se, ker si ga ona ni predstavljala kot bodočega moža in očeta svojih otrok in ker se ji ni zdel zrel za družino. Kljub temu ga je imela rada in ga ljubila. Spoznala je drugega, se zaljubila, se z njim po enem letu veze poročila in ima sedaj že dva otroka. A pravi, da se še vedno spomni na bivšega, še vedno ga kdaj pa kdaj pokliče in še vedno obišče tudi svojo nesojeno taščo, s katero sta bili in sta še vedno v dobrih odnosih. Njen mož to ve in ni ljubosumen, kajti tudi njen bivši je že poročen… V bistvu gre v ljubezni res za zaupanje. Če tega ni, je vse brez veze.
Jaz pri vama ne bi delala panike. Ker kot pravi Žogca, če bi tvoj mož imel kaj s svojo bivšo, je ne bi spraševal, če je poročena in če ima fanta… Po moje je ni videl nekaj časa in ima z njo prijateljske stike. Glede izkazovanja ljubezni smo pa ljudje različni. Ne vprašaj se zakaj je z bivšo počel vse to kar s tabo ne ampak se vprašaj zakaj in v čem si ti tako posebna in kaj je tisto, zaradi česar je še vedno s tabo? Pa srečno!

Žogica, kot sem izvedela ima on z njo stike vseh sedem let, odkar sta se razšla. In kot sem tudi izvedela od žene njegovega najboljšega prijatelja, ki ga pozna že zelo dolgo, je bil po tem ko sta šla narazen čisto uničen še dolgo časa in ni imel po njej noene resne zveze, ampak samo avanture. To, da on z njo seksa me ne skrbi, ker je ona v drugem emstu, ampak me bolj skrbi to, da on do nje še nekaj čuti.
She/prva, enkrat sem ga že vparašala za njo, ker sem od njegove družbe slišala, da je bil noro zaljubljen vanjo, ampak mi je rekel dost grobo, da se me to ne tiče in naj ga ne sprašujem nič. O ostalih ženskah mu ni problem govorit, ko sem ga vparšala za eno pred mano, je samo odmahnil z roko in rekel, da je šlo samo za seks. Imava pa enega otroka in poročila sva se zato, ker je rekel, da hoče, da ima otrok poročena starša in njegov priimek, ker je glede tega zelo tradicionalen.

Pozdravljena!

Mislim, da ne delaš nepotrebne panike. Namreč, tudi meni ne bi ustrezalo, da se moj dragi sliši z bivšo, da ohranjata stike in se pogovarjata o osebnih stvareh (poroka, življenje, služba itd.). Sicer me je pa najbolj zmotilo to, ko si rekla, da ti na vprašanje zakaj sta se z bivšo razšla, odgovori – te ne briga. Kakšen odnos pa imata? Ali se ti zdi odnos normalen, kjer partner drugemu odgovori na tak način? Preteklost je nekaj, pred čimer ne moremo pobegniti. Vsak odnos pa temelji na iskrenosti in zaupanju. Pri vama pa že ta temelj ni trden. Torej, zamisli se najprej nad vajinim odnosom, šele potem pa vanj vključi njegovo bivšo. Očitno nekaj v vajinem odnosu ni dobro, če išče družbo (čeprav je zgolj prek sms-a) drugje.

Lep pozdrav!

Sie

Poglej, na Starševskem čveku si vpila, da jo sovražiš. In ji očitala, da tvojega moža ne pusti pri miru. Ta ženska pri celi tej zgodbi ni prav nič kriva, prav nič. Tvoj mož njej vedno prvi pošlje sporočilo. Ona samo odgovori. Ni ona tista, ki dreza vanj. Tvoj mož dreza vanjo. In kakor sem prebrala, mu je jasno napisala, da je zaljubljena v drugega in da je to, kar ima z drugim, resno. Bolj jasno mu ne bi mogla dati vedeti, da z njim ne želi imeti opravka. Zakaj njega še vedno vleče k njej? Očitno je ni prebolel. In je verjetno nikoli ne bo. Ampak za to ni kriva bivša. In ne moreš vpiti, da jo sovražiš. Mene tudi sovraži punca mojega bivšega fanta, ampak popolnoma brez razloga. Menda ima alergijo name. Ampak jaz ji nisem kriva, če me ima njen fant še vedno rad. Jaz s tem nimam nič. In s tem, da ima ona manjvrednostni kompleks napram meni, tudi ne. Revež se mi včasih kar smili, ker slišim, da me pokliče z ulice, nikoli od doma. Verjetno bi se ji zmešalo, če bi videla, da govori z menoj. Pa nikoli nobeden izmed najinih pogovorov ni bil nič drugega kot prijateljski. Oziroma poslovni, kajti midva tudi poslovno sodelujeva. Ampak ona ve, kako ga je dobila. In kako sem ga dobila jaz. Ona ve, da je on bil z menoj, ker je bil noro zaljubljen vame. In da ga je ona dobila, ker je pet minut po tem, ko sva se midva razšla, skočila nanj. Ampak kdo ji je kriv? Jaz ne. Čeprav v tvojem primeru je očitno drugače kot v najinem. Midva sva se sporazumno razšla, nihče nikogar ni zapustil. Če je ta bivša zapustila tvojega moža … In tisto, kar sem ti zgoraj pisala o svojem bivšem … Tista, ki me sovraži ve, kako ga je ona dobila in kako sem ga jaz. Ona dobro ve, da ga nikoli ne bi dobila, če bi ga jaz še hotela imeti, to ji je kristalno jasno. Tako kot je tebi kristalno jasno, da ti njega ne bi imela, če bi ga ona še vedno hotela imeti. Kot ti je jasno, da se je z njo hotel poročiti, s teboj pa se je moral. Na nek način moral, kajti lahko se tudi ne bi poročil, čeprav si bila noseča.

Ampak zdaj je, kar je. Ti ne moreš spremeniti preteklosti. In je povsem brezveze, če ti pišem, da se moških ne lovi na otroke. Če si tiste sorte, da želiš vedeti, ali te ima resnično rad. Mnogim ženskam je vseeno, tebi očitno ni. On je svoji bivši povsem jasno napisal, da je srečen zaradi otroka, tebe pa sploh ni omenil, kot da ne obstajaš. Imaš samo dve možnosti, se sprijazniš ali se ločiš. Ampak … On ti je dal tisto, kar ti je lahko dal. Poročil te je, živi s teboj. Neskončne ljubezni ti verjetno niti ni obljubljal. Ali pač?

Ena ti je na Starševskem čveku napisala takole … Nesrečno zaljubljeni dedci poročeni z napačno so lahko odlični partnerji. Velika verjetnost je, da bodo življenje posvetili karieri in dobro poskrbeli za družino, druge babe ga pa itak ne zanimajo.

Take it or leave it.

Lupčka!

Škoda se je prerekati kako velika nevarnost preti, je pa nesporno dejstvo da ga nanjo veže neka posebna vez. Ne, ni je pozabil in prebolel do konca, morda nikoli ne bo. Je pa toliko zrel da to čuti, ve da je nesporen konec in se v teh letih ni razvilo kako nadaljevanje. Verjamem da o vseh drugih ženskah/avanturah govori lahko bolj odprto, morda ga je o tej celo sram.

Po moje zadeve ni smiselno prepotencirati, zagotovo pa čustev v sebi nikar zatirati; povej mu odprto o njih, pogovoriti se morata, konec koncev sta oba odrasli osebi. Kaj več ni dodati.

Venomer se ravnaj le po svojih občutkih, je že ok če tukaj vprašaš. Toda nikar ne delaj vzporednic iz zgodb, kot so tukaj v smislu – vem za en primer ko se je prijateljici ali znanki zgodilo to in to… To je bedasto, take variante so bolj rekla – kazala.

Ne preti nobena nevarnost, prav nobena. Moje mnenje je, da bo on do smrti njen. Ampak nikoli pa od njega ne bo dobila ekstatične ljubezni. Če se bo naučila živeti s tem, bosta lepo “furala”. Če ne, bo ona nesrečna, on pa zagrenjen. Ampak dvomim, da je vse to njej nekaj novega. Že prej je to čutila. Ker je pisala, da nanjo ni bil nikoli nor, samo pozoren je do nje. V končni fazi, čemu sploh brskanje po telefonu?

Kar se pa samega ohranjanja stikov z bivšimi tiče … Meni se sploh ne zdi sporno, če moj partner ima stike z bivšimi. Meni je moj zadnji bivši povedal, da je klepetal z bivšo, poklical za rojstni dan in čestital. Niti komentirala nisem, ker se mi to zdi najnormalnejša stvar na svetu. Kogarkoli spoznaš pri teh letih, je logično, da je imel neko življenje tudi pred teboj. In ni prav nobene potrebe po tem, da bi nekdo moral izbrisati prav vse, kar se je prej dogajalo, prečrtati in odkrižati vse ljudi, ki so bili del njegovega življenja.

Stiki so sporni samo v primeru, ko niso samo prijateljski. In v primeru, kot pri tej gospe, ko ima nekdo občutek, da tisti drugi ni z njim zaradi ljubezni, ampak iz nekega drugega razloga. Če se on z njo ne bi poročil zaradi otroka, ampak po svoji odločitvi, verjetno zdaj ne bi bilo takšnega ognja v strehi. Ne bom napisala, da je bil otrok podtaknjen, ker nisem bila zraven, ko sta ga naredila … Vem pa, da mnoge ženske podtikajo otroke. In so zelo vesele, ko jim uspe. Ko dobijo moškega, ki so ga želele, ko se poroči z njimi. Potem pa se začne, ne vedno, ampak se pa … Ko pride do prepirov … Tako ali tako sem te vzel, ker si bila noseča. Ne maraš me, z menoj si se poročil zaradi otroka. Pri vsej tej kontracepciji, ki je danes na voljo, pa “nesreče” resnično niso tako pogoste. Kriva sta pa tako ali tako vedno oba. Ženska, ki namerno ni pazila. In moški, ki iz nemarnosti ni pazil.

Cec,

edino, kar njega vleče do nje, je otrok in njegova tradicionalnost. In njegova bivša ni v vsej tej zgodbi ničesar kriva, kot pravi Žogca. Mogoče je kriva edino v tem, da mu odgovarja na sms-e in mu s tem na nek način da vedeti, da si želi imeti z njim stik, pa čeprav morda samo prijateljski.

Kje v mojem zapisu pa najdeš ti to trditev ???

Mislim, da je brez zveze ugibati kaj naj to pomeni. Potrebujeta okrit pogovor. Nalijta si čistega vina o vsej zadevi. In on naj te ne odpravi s tem, da se o bivši ne želi pogovarjati. Če si želita zaupati (brez tega ni ljubezni, niti prijateljstva), je iskrenost pogoj. Vsekakor pa, če vaju bo razjedal črv dvoma, prav daleč ne bosta prišla v vajini zvezi.

Pripravi pa se na to, da resnica lahko tudi boli…

Srečno!

Žogca,

mislim, da so tvoji odgovori realni.

Zanima me pa tvoj komentar:

Ne preti nobena nevarnost, prav nobena. Moje mnenje je, da bo on do smrti njen. Ampak nikoli pa od njega ne bo dobila ekstatične ljubezni. Če se bo naučila živeti s tem, bosta lepo “furala”. Če ne, bo ona nesrečna, on pa zagrenjen.

Povej mi prosim, bi ti lahko bila s partnerjem na tak način, da bi on vedno mislil na drugo, ti bi se pa naučila živeti s tem in bi lepo “furala”?

Jaz sem bil v taki zvezi. Moja bivša je svojega bivšega na začetku najine zveze klicarila, ker ga ni mogla pozabit. Za klic je vedno iskala neke izgovore. V začetku so bili pogovori in sms-i res prijateljski. Ko pa je njen bivši bil spet v depresiji, ko ga je njegove partnerica nagnala pa je počakal mojo ženo pred fitnesom in skupaj sta odšla “pogledati” njegovo novo stanovanje. Po več mesecih so mi drugi povedali, da je bila pri njemu od 22:00 ure pa do 24:00 ure. Doma je bilo sicer vse super, tako, da sem kolege ozmirjal, kako mi morajo tako črniti partnerico. Ko pa sem dobil dokaze, je moja partnerica priznala (prej je vse zanikala) in rekla, da sta se samo pogovarjala, in da mi ni povedala zato, da ne bi bil brez potrebe ljubosumen. Japajade, prej sta se samo kregala, z njem je pa ostala zaradi njegove izdelane postave in dobrega sexa.

To pa ni edinstven primer. Pri nas se je zgodilo, da je imela ena moža, ki je imel že prej partnerico v Beogradu. S prejšnjo se je razšel, ker je takrat spoznal svojo ženo v Sloveniji. Seveda pa sta se z bivšo velikokrat pogovarjala po telefonu. Potem je pa njen mož hodil v Beograd na službena potovanja. Pa ji je njen kolega rekel, da to ni dobro, da ima njen mož še vedno z bivšo kontakt, in da hodi v Beograd tako pogosto. In na veselici je svojega kolega dobesedno nadrla, da ona ni kriva, da je on tako nesamozavesten tip, da ona ve, da je boljša od bivše svojega moža, in da jo tako zaljubljeno gleda in se ji posveča in tudi če se bo srečal z bišo, ji ne bo podlegel.

Pa se je zgodilo. On je bil zopet v Beogradu. Doma je njegov otrok zbolel, njegov mobitel ni bil dosegljiv, v hotelu, kjer naj bi bil so rekli, da ga že nekaj dni niso videli. V ponedeljek so v službi ženi zarekli, da je šel v privatni režiji. Ona pa otroka babici in v avto pa za Beograd. Ja, in kje ga najde? Ja, pri bivši v hiši. Ja, tudi on je rekel, da sta se samo pogovarjala…

Še enkrat pravim, da so bivši, bivši iz nekega razloga in z njimi prijateljstvo po moji oceni žal ni možno.

Morda imaš ti žogca boljše izkušnje in tudi upam, da boš vedno take imela!

Želim ti lep začetek delovenga tedna!

Evgen

Jaz ne! Jaz česa takšnega ne bi mogla prenašati niti en sam samcat dan. Ampak niso vsi jaz. In tega se zavedam. Jaz od moškega ne “zahtevam” veliko, v bistvu samo troje (čustveno zvestobo, spolno zvestobo in abstinenco od alkohola), ampak od tega trojega pa ne morem odstopiti. Nekaterim se pomembnejše druge stvari, da jim moški omogoči lepo hišo, lep avto. Pomembni so družinski izleti, obiski družinskih prijateljev, družinske počitnice, smučanja z družinskimi prijatelji in tako dalje. In ko pomislijo, da bi se vsemu temu odrekle samo zato, ker on sanjari o drugi … Se temu pač ne odrečejo. Jaz, priznam, bi takoj naredila revolucijo. Takšna sem. Vse zgoraj našteto mi ne bi prav nič pomenilo, če bi bil temelj zlagan. Čustvena predanost mi pomeni največ. Več od vsega. Jaz na stvari gledam drugače. Nepremičnin imam že tako preveč. Glede na to, da jih ne bom imela komu zapustiti, ko bom končno riknila. Avto imam. Na izlet grem lahko sama, če se mi ravno zljubi. Enako na počitnice. Smučam tako ali tako vedno samo z očetom. Rad pa me mora imeti, mene in samo mene. Tudi če ga ne vidim, tudi če nima časa zame, tudi če … Če čutim, da me ima rad, bom srečna. Žal se je izkazalo, da je tudi to za nekatere preveč. Opažam, da veliko bolje skozi pridejo ženske, ki moškega takoj zaposlijo s tisoč in eno obveznostjo. Na samem začetku. Ker ga zasujejo z vsemi temi stvarmi, ki jih mora delati zanje, on nima časa premišljevati o neumnostih in iskati težav tam, kjer jih sploh ni in naj bi šele nastale v bližnji ali daljni prihodnosti.

Skratka, ne! Jaz v takšnem zakonu ne bi mogla živeti in ne bi živela. Ampak verjemi mi, jaz tudi tako “slučajno” ne bi zanosila. In če res slučajno bi, se ne bi šla poročit samo zato, ker tako veleva tradicija. Vztrajala bi, da se moški izjasni o tem, ali me za ženo hoče zato, ker me ljubi. Ali zgolji zato, ker nosim njegovega otroka. Če bi začutila, da gre za tisto slednje, se ne bi poročila z njim. Pa čeprav bi želela, da moj otrok ima družino.

Jaz sem zrastla v domu, v katerem je bilo toliko ljubezni … Naše življenje je bila ena sama ljubezen. Moji starši so se imeli tako zelo radi, še danes se imajo. To je bila tako velika ljubezen. Ljubezen kot iz pravljice. Brezmejna ljubezen. In tako, kot sta drug drugega vedno imela brezmejno rada, tako sta tudi mene zasipavala z ljubeznijo. Zato sem tudi jaz zrastla in živela v prepričanju, da si zaslužim brezmejno ljubezen. In do zdaj nisem vedela, da moram za ljubezen prositi. Kdor zraste v družini, kakršna je bila moja, nikoli ne more pristati na takšen zakon. Moja mama in oče, ki sta sicer popolno nasprotje drug drugega … Če je eden dan, je drugi noč, ali pa obratno. Ki nista imela ničesar, začela sta v bedi, v najemniški sobici, ki je manjša od moje kopalnice … Ampak sta se imela brezmejno rada in sta prav zaradi te ljubezni in zato, ker sta vse življenje držala skupaj, dosegla velika. Predvsem pa, kaj je najpomembnejše, to ljubezen tudi ohranila. Ampak pri njiju ni nikoli bilo … Kaj jaz zamujam, ko sem s teboj … Čemu sem se odrekel zaradi tebe … Kaj sem izgubil … Pa bi oče mami lahko očital, da je zaradi nje moral iz ogromne hiše in se več let potikati po najemniših sobicah, potem odplačevati kredit za eno stanovanje, pozneje še drugo … Nikoli, niti enkrat. Onadva sta preprosto vesela, da ju je nekoč davno usoda združila in sta lahko skupaj stopala skozi življenje. Par sta 39 let, poročena 36. In v njunem domu je še vedno ljubezen.

Lupčka!

*Povej mi prosim, bi ti lahko bila s partnerjem na tak način, da bi on vedno mislil na drugo, ti bi se pa naučila živeti s tem in bi lepo “furala”? *

Ja da se tako živeti,ženska se menda na vse navadi !!!! Posebej, če ji mož nudi udobno življenje, nekako se ji mora oddolžiti.In oba sta zadovoljna.
Moški, ki ga poznam sicer pogosto menjava ljubezni,ženski se pa menda ne da več prilagajat, zato ostaja z njim.Ljudje nismo slepi in neumni, onadva se pa slepa in neumna delata.Lepa lupina, a gnilo jedro.

Pogovori se z njim…povej mu svoj strah in dvom…
razumel te bo…in nikoli se ne primerjaj z bivšo…
vsako osebo sprejemaš drugače..sej veš kako je ko si mald, si čisto nor, ko si starejši pa dojameš ljubezen na druge načine!
ne delaj panike, ker je ni:)

žogica,
zelo lepo pišeš in rad te berem, le tako naprej

ker sem malo starejši od tebe te bom opozoril na nekaj pasti katerih se morda ne zavedaš

zelo poudarjaš v kakšni ljubezni sta živela tvoja starša, tega nikoli ne moreš vedeti, pa čeprav bi očeta in mamo gledala 24 ur na dan, oba lahko živita svetlobna leta vsaksebi

stalno poudarjaš česa pa ti nikoli ne bi naredila, recimo nekomu podtaknila otroka, mine leto mine dan življenje obrne drugo stran, v sili hudič muhe žre veš…

še vprašanje imam zate, bi ti nehala kaditi in malo shujšala, če bi tako želel moški, ki bi ti bil všeč?

Naj ti na hitro odgovorim.

1. Moji starši se imajo zelo radi in so se vedno imeli. To ni nekaj, o čemer se mi zdi smiselno razpravljati. Ker to je dejstvo.

2. Ne, podtikala ga ne bom nikoli. Neštetokrat sem že povedala, očitno samo napisala nisem … Če tja do 36. leta (imam še veliko fore) ne bom imela družine, bom pa zelo želela otroka, bom šla v Bosno in se tam s kakšnim lepim moškim dogovorila, da mi ga bom naredil (četudi proti plačilu) in me ne bo nikoli več videl. Podtaknila otroka ne bom nikoli. Mene so mati učili, da se to ne dela. In da je to nekaj najbolj pokvarjenega, kar lahko narediš.

3. Nikoli mi noben moški ni rekel, da bo z menoj, če bom shujšala. Nikoli mi noben moški ni rekel, da bo z menoj, če se bom zredila. Sem takšna, kot sem. Če shujšam ali se zredim, je to zgolj stvar moje osebne odločitve. Če komu nisem všeč, mu ni potrebno, da me gleda. Vedno jih je veliko, ki me zelo hočejo gledati. Na kraj pameti mi ne pade, da bi z nekom na takšen način začenjala karkoli. Ga lahko samo nekam pošljem. In zakaj shujšala? Zakaj nisi napisal zredila? Malo prebrskaj po mojem blogu in videl boš, zakaj je Žogca Žogca. Celo fotografijo sem nalepila gor. 🙂 My pride and joy. 🙂 Kaditi bom pa nehala. Ampak ne zaradi moškega. Zaradi sebe. Ker jaz s kajenjem zastrupljam sebe. In ne tistega drugega.