Motivacija za vsak dan!
Bravo! Evo, tako sem jaz, ko sem se odločila, da shujšam, sem šla samo še naprej, oziroma s kilami dol, čez vse ovire!
Kosilo v restavraciji se sliši neugodno, ampak ni, izbereš kar rada ješ in s čim manj kalorijami, če si p že privoščiš kdaj kaj več, korigiraš v naslednjih dneh. Ni nobene panike!
Uživaj v kosilu in v družbi, dobra družba odtehta tistih par kalorij več :)))
Moja statistika:
75,2 (včeraj 75,0)
zdaj bom nihala verjetno do 75,7
Rekreacija v mesečnem minusu, ampak v četrtek in včeraj sem malo popravila vtis meseca, danes in jutri bom pa izkoristila sončne in suhe dneve, tako da se tudi na področju gibanja popravljam. Glede na to, da sem do januarja prehodila komaj 200m dnevno, zdaj pa 5-6km, mislim da se premikam na bolje. Plan je vključit telovadbo doma in uteži, ampak ta plan še čaka, da skočim, ker ko bom1x skočila, ne bo izgovorov in poti nazaj!
No vidiš “sam hvalim se”, jaz sem pa zagovornik korenčka, oziroma pozitivne spodbude. V življenju sem preizkusila oboje, večkrat, tako v športu, doma, službi.. In vem kaj mi paše. To sem že večkrat povedala v tej temi.
Ja, spravljamo se k sebi. Ampak če misliš, da nam s tem, ko nam kažeš naše neuspehe kaj pomagaš, se motiš (ti in ostali podobni komentatorji). Nekateri mogoče lahko pogledajo stran in ignorirajo. Jaz ne morem 😂. Verjetno to tudi nekaj pove o meni, bi Mirjana verjetno znala povedat, kaj mi manjka 😜😜.
Vesela sem za vsakega, ki mu uspe in držim pesti, da bo uspeh trajen.
Tudi meni bo uspelo, ker se gre zame, ker je to moj cilj.
Berem komentarje pod članki o Giru, kjer naši razturajo. Poglejte si malo. Slabost interneta je anonimnost in takrat se žal pokažejo vse razsežnosti človeške psihe 🤣. No, saj, če primerjam komentarje tukaj in tam ste u bistvu še zelo prijazne :-))))).
Ampak trenutno mi to res ne paše. Ni mi treba tega.
Punce srečno, vsaki posebej, prvi alt, Matruška, maia, ZVJ, tudi tebi samo hvalim se.
Pridem povedat kako mi gre, obljubim.
Štefka vsec so mi tvoji korenčki. 🙂
Ni mi vsec, da me je skoraj strah napisat, da sem ugriznila v burek in me na forumu zato caka palica. Ampak jaz sem ena tistih, ki veckrat pogledajo stran.
Punce veliko smo ze dosegle, in se naprej bomo.
Samhvalimse, jaz ne cutim trega pritiska o katerem ti govoris. Da ze tako dolgo vlecemo to hujsanje in smo zato pod stresom. Ja so bili vmes tudi taki trenutki razocaranja, ampak mislim da sem te vsaj malcek prerasla. Meni se zdi naprimer stresno tehtanje hrane. Ampak nekomu drugemu to ustreza, zakaj pa ne.
Je res, mislim da sem na forumu ze skoraj tri leta. Ampak izkljucno zaradi korenckov. 🙂 Moj rezultat je -18 izgubljenih. In zdaj napadam se tistih zadnjih 10.
Danes grem v hrib. Jutri tenis. Na kosilu bom poskusila da pojem ravno prav.
Gremo skupej naprej ane? Vsaka po svoji poti. Nobena ni napacna.
Hvala za jedilnik Samhvalimse. Meni zelo prav pridejo ideje.
Spomnim se lani tak cas sem bila dva tedna na cesnjah za dopoldanske obroke, toliko jih je bilo. Dve kili sta kar zleteli dol. zdaj pa ni cesenj 🙁 vsaj domacih ne…
Ne sledim vsemu…Nevem ali sploh razumem te besede…
Jaz se spomnim, ko nam je na forum pisala Bralka iz kranja, ki je zelo ostro začela, omenjala tisto, ki vsak dan nekaj piše ( to sem mislila, da je letelo name)..
Kako je vse brez veze…
Mislila sem si svoje. Ampak, ker je to tema motivacija za vsak dan, sem čutila, da lahko vsak dan pišem kaj sem naredila zase. Meni pisanje pomaga, ob enem sem se počutila tudi tekmovalno, ker ste vse pisale kako pridno jeste, športate, …zato nisem niti enkrat pisala, da sem šla na moj hrib, v resnici pa nebi šla.
Res sem z veseljem napisala, da sem naredila kljukico za tekoči dan…
Kaj me je motiviralo?
Res ste me motivirale, ko nekdo omeni tvoje delo, trud, je lepo prebrati, kar ti gre.
Dobro sem se počutila, ko sem pisala o dnevih, ko mi ni šlo najbolje, ko je bil apetit enostavno premočan, ko sem ga usrala… ja to je pač normalno, saj vemo, da je hujšanje borba s svojo glavo.
Karakter, odločnost, to je tisto, proti kateremu se non stop borimo.
Tudi jaz sem mnenja, da ni ravno najboljši način oster nastop,…
Seveda se nas dotakne takrat, ko imamo v glavi vsega preveč, ko smo ranljivi, ko nam nehote pridejo stvari do živega.
Tudi če nam namenjene besede niso bile namenjene ostro, pa smo to tako sprejeli, moramo vedeti, da v bistvu ni važno, ..
Ni se vredno obremenjevat.
Odkritost nekaj pomeni, zato se vsaj tu lahko izlijemo in izpovemo,..pač sem danes pojedla 2 čokoladici, pa pojedla sem čevapčiče,..naj napišem, da sem jedla po planu?? Ne!
Grešila sem, jutri bom pa naredila velik krog…
Mislim, da za nas dokler smo na forumu ni bojazni, da bi nas minilo hujšat, bojimo se lahko za tiste, ki iz naše teme izginejo.
Upam da se to ne zgodi.
Štefka ti si vendar odprla to temo in to je tvoja tema!! Poglej koliko strani je ratalo v vseh teh mesecih! 100 strani,..
To je noro veliko!
To je tvoja tema!!!
Gledam stran 🙂
Vceraj sem sla po dooolgem casu v hrib. Ma super je bilo. Ko prides na vrh in se reces, Matruska to mores veckrat narest. Ker se pocutis tako zivega.
Uspelo mi je jest zmerno. Strudel me ni premamil, me je pa zato pivo. :S
Joj kaksno lepo sonce nas je danes zbudilo. Naj traja…
Lepo nedeljo!
Veš kako je, je razlika, če imaš en slab dan in potem 5 dobrih ali pa imaš en dober dan in potem 5 slabih.
Vsi mi pojamramo in vsem nam se ustavi, to je normalno.
In potem je tu točno to, o čem pišeš: se ti ustavi, bereš, da so šle ene na hrib, druge tekle, tretje se striktno držijo hrane, ni vrag, da tudi tebe nekaj od tega ne zagrabi, če že vsi okoli tebe nekaj delajo.
Ko pa bereš dan za dnem, kako ta ni nič, tista tudi ne, pa tretja spet ne in kako je jutri vedno nov dan, no, potem to ni nobena motivacija, vsi padajo, pa zakaj ne bi še ti…
Ti si v tem letu po porodu sklestila nekih 20 kil, ni res? Kljub vsem hormonom, vsem spremembam, vsem obveznostim ti je uspelo! Mislim, da ne spadaš v skupino jamrajočih.
Glede čevapčičev, jaz izbiram perutninske, imajo pol manj kalorij od ostalih in ko grem na piknik, prinesem svoj paketek s seboj, če je že ta piknik namesto kosila. Meni je to lažje, kot narediti en dodaten krog, ki ga boš ti naredila :))) No, evo, to je to, o čemer govorim, si iskrena, zgrešiš, a svoje grehe popravljaš takoj, zato pa se ti tudi na tehtnici že konkretno pozna. Očitno se te stagniranje ostalih ne dotika, odločila si se, imaš svoj cilj in šibaš naprej. Bravo!
Samo korenček nikdar ne deluje.
Kako postopaš, ko otroci nosijo iz šole slabe ocene?
Ali v službi, ko podrejeni ne dela dobro?
Vsi mi bi samo korenčke, itak, to nam je za dušo najlepše, ampak ne gre, če so vedno samo korenčki, nas ti polenijo, zaspimo na lovorikah in na tistem “saj bo jutri bolje”, dokler se ne zgodi neka palica, ki nas prebudi in strezni, da se premknemo naprej. Tako življenje deluje.
Pišuka, če je meni v enem letu in pol uspelo priti iz konfekcije 52 na konfekcijo 38/40 (današnjo 38 in 40 tisto izpred 10 let, ker današnje številke so večje od starih!!! ne moreš verjet, a je res! problem je le, ker mi je večina prekratko, tako da na manjšo konfekcijsko upam, da ne grem) ni vraga, da ve lahko z malce več resnosti sklestite to vašo eno konfekcijsko številko (to je 5-10kg) v naslednje pol leta! Samo obrnit je treba dobre in slabe dni, vsaj na 2 dobra in 2 slaba dneva, pa spet 2 dobra, 2 slaba, če pridete na pol-pol, ste zmagale!
Mi je jasno, da si zagovornica prijateljic iz te skupinice in da ti nisem simpatična, ampak ti si meni simpatična in mi je všeč, da delaš dobro. Ti si bila cel teden pridno na svoji poti in niti kosilo v gostilni te ni vrglo iz tira, pa še na hrib si šla. Jaz bi sicer raje manj pojedla in se odpovedala pivu, brez hriba seveda, ampak tvoj način se mi zdi boljši. Evo, to je tista prava motivacijska stvar, ko nekdo dela napake, a jih sproti popravlja in s tem svojim početjem daje dober vzor in pravo motivacijo vsem ostalim.
To je tisto pravo! Bravo!
A ni to škoda?
Začele smo nekje ob istem času, kje sem bila jaz, kje one, jaz milijone kilometrov daleč za njimi, koliko več dela in vsega, jaz sem prehodila svojih milijon km, nekatere punce pa komaj kak km…
Toliko časa, pa nobenega konkretnega rezultata. A ni to škoda? Ko bi se vsaj malo bolj resno potrudile, bi jim sigurno uspelo!
A ni to škoda?
Začele smo nekje ob istem času, kje sem bila jaz, kje one, jaz milijone kilometrov daleč za njimi, koliko več dela in vsega, jaz sem prehodila svojih milijon km, nekatere punce pa komaj kak km…
Toliko časa, pa nobenega konkretnega rezultata. A ni to škoda? Ko bi se vsaj malo bolj resno potrudile, bi jim sigurno uspelo!
[/quote]
Seveda je škoda oziroma tole pogovarjanje ne paše na forum Hujšanje 🙂
Se mi zdi, da so tudi vsi dosedanji moderatorji “obupali”.
Je pa res, vsak po svoje in kakor komu paše. Take pripombe so tule absolutno nezaželjene, punce se sicer strašno trudijo zagovarjat svoje početje, ni pa nekega uspeha v smislu hujšanja. Ob pripombah se vedno sliši “Pa ti povej, kako ti je uspelo”, potem poveš in rečejo, da vsakemu paše drugačna pot.
Lej, saj je vseeno. Želela si jih spodbuditi. Mislim, da res ne razumejo, da je hujšanje TRDO DELO. Brez stranpoti! Popolnoma brez!
Čestitke za tvoj minus, absolutno čestitke!
Jaz vcasih zbodem, daj predstavi se z imenom in priimkom, da se ti bom lahko zahvalila, ker si mi odprla oci, in ti zelim izkazat spostovanje, ko bom zaradi tebe, koncno, s trdim delom prisla do cilja. Ker ocitno ti res veliko pomeni, da bi nam pomagala in se trudis za nas, se celo potem, ko so moderatorji ze zdavnaj dvignili roke. 🙂 Morda odpres kar novo temo, da ne bo se katera na novo zasla v tole mizerijo in izgubo casa. Deli svoje znanje in zeljo po pomoci, tvoj pristop nas je namrec vse spremenil.
Spet jamram ane? 🙂 Pa saj si ze vajena. Torej te najbrz ne moti.
Za spreobrnjenke: Cakam na tenis. Malo smo ze migali tudi z otroki. Hrana danes bp. Zajtrk: dve peceni jajci in paradiznik, kosilo: sveza paprika in paradiznik, krompir s sparglji, meso iz zara. V zmernih kolicinah. Ko nehas jest, ceprav imas obcutek da se en griz manjka do obcutka sitosti. Ampak cez nekaj minut si ravno lepo sit, nic ne tisci. Pogresala sem ze ta obcutek. No zadnje dni mi ga uspeva priklicati. Za vecerjo bo kos spinacinega narastka (jajce, spinaca, skuta).
Ste ostale se kje blizu?
Matuška, super za hojo v hrib. Ja. poznam te občutke. Prekrasni. 🙂
Doječa, saj ni res pa je, ane? Bomo me vztrajale naprej, ane? Saj hujšamo ali pa vzdržujemo težo zase, ne pa za neznance s forumov. Štefka, saj tud ti to veš, ane? Enim se pač očitno ne da brat, da si letos oklestila 11 kg in da z miganjem v zadnjih nekaj tednih pretečeš že 3 km v kosu. Bravo.
Sam hvalim se (tud me smo te že vse po vrsti pohvalile ;)). Hvala ti tudi, da deliš svoje izkušnje z nami in hvala za posredovan jedilnik. Bi nam zaupala zgodbo, kako si prišla do 40 kg viška?
Evo, jaz sem tista, ki je že eno leto na več ali manj isti teži. Sem tud že kdaj povedala, zakaj sem v tej temi in bom do nadaljnjega tudi ostala. Pa se ne obremenjujem s tem, če kake neznance, ki me skušajo “s palico” spreobrnit, to motivira ali nervira. E, sem na normalni teži, počutim se v povprečju ok, včsih jamram, včasih se hvalim, vedno pa sem za dobro družbo. Čin. 🙂
Punce živjo na hitro.
Očitno sem jaz tista, ki sem trn v peti. Sem kar malo važna 😜.
Ne bom se več spuščala v debate, čeprav bi ob prebranem imela marsikaj za povedat. Tud “sam hvalim se” ne bom več hvalila, ker se že sama dovolj. Želim pa ji, da ji uspe. Iskreno.
Jaz sem ok. Tako trenutno, kot tudi s tem kar sem dosegla. Tega mi nihče ne bo vzel, pa naj govori kar hoče.
Matruška, Doječa, prvi alt, maia hvala vam, res ste face, pomoje v živo super punce. Mogoče pa naredimo kak meeting in nadaljujemo našo zgodbo kako drugače.
Aja, ta vikend sem prehodila po 15 km na dan. Bravo tudi vam, super nam gre.
Seveda je škoda oziroma tole pogovarjanje ne paše na forum Hujšanje 🙂
Se mi zdi, da so tudi vsi dosedanji moderatorji “obupali”.
Je pa res, vsak po svoje in kakor komu paše. Take pripombe so tule absolutno nezaželjene, punce se sicer strašno trudijo zagovarjat svoje početje, ni pa nekega uspeha v smislu hujšanja. Ob pripombah se vedno sliši “Pa ti povej, kako ti je uspelo”, potem poveš in rečejo, da vsakemu paše drugačna pot.
Lej, saj je vseeno. Želela si jih spodbuditi. Mislim, da res ne razumejo, da je hujšanje TRDO DELO. Brez stranpoti! Popolnoma brez!
Čestitke za tvoj minus, absolutno čestitke!
[/quote]
Hvala :))
Meni hujšanje spoh ni bilo neko trdo delo, niti odrekanje, niti nič težkega, nič posebnega, enostavno gre in fajn gre. Zato mi je žal za vse tiste, ki bi radi shujšali, a se kar vrtijo v nekem krogu, ker res ni težko. Pri samem hujšanju mi je edini minus to, da dolgo traja, a očitno ni velikih bližnjic in mora dolgo trajat.
Najtežje mi je bilo odločit se začeti hujšati, ker jaz sama sebi s 100kg nisem zgledala ravno napačno, debela, pa kaj, nič posebnega, konkretna ženska. Zanimivo, da so okoli mene večinoma sami suhci in športniki, a me niti to ni premkanilo, dejansko o hujšanju nisem razmišljala.
Potem sem na 100kg, dodala še par in začela razmšljat, da bo treba nekaj ukrenit, a me ni še premaknilo. Ko sem pa potem dodala še nekaj kil in začela otekat, se mi je zdela stvar resna in sem resno razmišljala o hujšanju… Po enih dveh-treh tednih sem se odločila, da shujšam, zloudala aplikacijo za štetje kalorij in se še isti dan lotila hujšanja.
Nikdar v tem času nisem omagala, nikdar podvomila, nikdar opustila, evo, leto in pol vsak dan striktno zapišem vse, kar dam v usta, od kapljice olja naprej, ma, vsako drobtinico zabeležim, če pojem preveč, takoj vem, da je preveč in korigiram naslednji dan ali v naslednjih nekaj dneh, če sem res pretiravala, ampak zadnje čase niti pretiravat ne morem, ker nimam kam dat toliko preveč hrane…
Je zelo enostavno, samo držat se je treba zastavljenega in napake popravljat takoj.
Sem videla službene fotke! Bog pomagaj!!
Na eni podbradek, na eni cela debela, na eni sem kar suha videti, kr neki!!
Zdej pa dost!
Zajtrk jajca, zdaj za kosilo si kuham ajdovo in proseno kašo skupaj, to bom okisala, dala kumaro not, zraven pa zrezek! To bo za danes. Lahko in kul.
Se moram malo spet v red spravit. Ta teden sem popoldan in imam židan cajt kuhat pametno.
To si nesem tudi v službo in kakšno sadje.
Končno suho vreme, sonce, ..
Vozičkanje je še aktualno, smo bili celo dopoldne zunaj.
Lep dan!
Štefka, 15 km na dan? Aleluja, ti pa me šišaš na celi črti. Bravo.
Sam hvalim se, tud teb čestitke – še 2 kilci, pa si pri meni, pol pa sam še piči mimo mene proti 6.
Doječa, fotke znajo bit res krute. Veš kakšna je šele kombinacija “fotka, podbradek in gube”? 😉
Ne, ne, nočem strašit. Izkoristi tole možnost prilagajanja obrokov in priprave za popoldan.
Jaz sem imela včeraj dan off. Nenačrtovano. Ampak bil je eden takih dni, ki jih zlepa ne pozabiš. Lep dan, z možem – po dolgem času (več mesecih) je bila nedelja, ki sva jo lahko preživela skupaj in ni bilo treba nikomur nikamor.