Ja končno!! Končno se tehtnica premika!!
No danes je pokazala tehtnica 91,4kg.
Ja to je zame dobro, zelo dobro, saj je en teden nazaj kazala 92,5kg.
Moj problem je,da na dan,ko kaže najnižja teža posežem po nepotrebni hrani.
No tudi hlače sem si kupila,manjše, znižane,v moji najljubši trgovini.
Danes sem šla na moj pohod,..
Pri hrani pa nisem bila vzorna.
Lep večer!!

Lep dan za mano, spet zimsko-športno aktiven. Jedla low carb. Oziroma brez škrobnih živil (riž, kruh, makaroni, krompir). Še vedno nisem lačna, ker jem oreščke in suho sadje in sadje in sir in meso. Verjetno sem že v tej svoji prehrani toliko suverena, da bi lahko začela jest manj, toliko da bi šle tudi kile dol. NO, saj malo grejo, počasi. Bomo videli kaj bo jutri :-O BIstvo je, da se počutim precej bolje, prebava je boljša, nisme napihnjena in predvsem zjutraj se zbudim s praznim želodcem, ker ob taki hrani se zvečer ne morem prenajest 🙂

Danes smo tudi mi imeli zimski športni dan, malo sankanja, veliko sprehajanja, zmerna hrana!
Zdaj pa otroke umit pa spat!

Ja takole je. Od 1.1. sem zgubila 3,5 kg. S tem da sta bili 2 kili samo decembrski dodatek 😁.
Skratka zadovoljna! Počutim se še kako kilo lažja. Predvsem pa bolj Fit. In ne napihnjena, kar je glavno..
Ne nameravam še odnehat… Če zdržim do februarja, bom mogoče malo zmanjšala porcije, če bo nehala teža padat..
Lep začetek tedna želim!

Iskrene čestitke za 3,5kg!!!! To je vrhunsko!!! Zelo dobra motivacija za teden pred nami in še za naprej!!

Bravo Štefka! V slabih 3 tednih imaš 3,5 kg minusa. Keep going 🙂
Meni se očitno pozna precejšnja doza miganja (povprečje imam 75 min/dan do sedaj v januarju), saj sem, ne glede na to, da jem vse živo, uspela pas na hlačah prestaviti nazaj, kjer je bil pred prazniki. Tako da se danes nisem odločila za “luno”. Gre počasi nazaj 🙂

O punce hvala! Očitno nam gre vsem dobro. Danes je kao najbolj depresiven dan v letu, me pa takole motivirane 😁.

Prvi alt, to je pa najboljše, a ne? Ješ preveč in se vseeno pozna, juhej! Doječa je itak v naletu, tko da zdaj smo očitno “trio adijo” in mahamo kilogramom.
Sprejmemo seveda nove članice v našo zasedbo, da ne bo pomote. Skupaj gre lažje.

Ja, res jem preveč, predvsem preveč sladkega. Še najhuje je, da večkrat ugotavljam, da mi niti okus ne paše, pa vseeno jem 🙁
Tole me zna še tepst in moram res takoj ukrepat. Vedno tud ne bom mogla toliko migat, kaj šele, da bi stopnjevala …
Kljub vsemu, včeraj hodila 1 h in plavala dobro uro (tako, da sem dosegla cilj 1900 m – jeee). Danes bo bolj na izi glede miganja, moram pa res tale cukr poštimat, ker škodim svojemu zdravju in počutju. Dela dost……….. kje je zdaj tista volja? Imam občutek, da nekje v podzavesti ena misel kljuva, da ker dosti migam, da lahko pa potem tud več jem… Moram to izruvat nekako.

Ja pridejo tudi taki dnevi. Jaz sem prišla domov sitna, zvečer po službi. Zdaj bi šla kar spat…ampak zanimivo, ni mi pa do hrane. To je noro! Ponavadi je bila prva, podzavestna misel hrana. Zdaj je postelja in knjiga.. Samo kaj, ko moram še nekaj na računalniku naredit… Ah, bo že.
Prvi alt, razmišljaš o tem, to je dobro. Zdaj pa samo še plan. En mali, mičkeni in potem se ga držat, da dobiš zalet. NI treba vse naenrat. Jaz sem čisto nekaj izven hrane izbrala in to je bil dober plan. Ker potem, ko sem to speljala dobro, sem bila pripravljena na nov korak. Poskusi..

Jaz trenutno štrajkam pri miganju, čez vikend sem bila zelo aktivna, včeraj in danes pa malo manj. Ampak mi je ok, se ne počutim slabo, ker delam druge stvari ok.
Doječa?

Pri nas je tako močna burja, da ne grem nikamor. Nobenega pohoda, nič. Zunaj bi naredila en meter naprej, dva nazaj.. Saj to je super telovadba, samo v tako močni burji se ne da.. Saj imam slabo vest zaradi tega.
Se pa zato držim pri hrani. Ne spomnim se, kdaj sem jedla tako malo. Res se držim stran od hrane. Naj tako ostane.

Moj problem je to, da me apetit ni nikoli zapustil. Težko je slabo jesti. Ne znam slabo kuhat. To je vsakodnevna borba.
Zato Prvi alt nikar ne obupaj.
Jaz se lahko lepo držim, drug dan pa popustim, pa spet in spet..
Najti zlato sredino.
Morda zaradi te želje po cukru narediti zdrave sladice na zalogo in ko je kriza bo manjša škoda.

Ob vsem miganju ne imet slabe vesti.

Upam da bo jutri sneg tudi pri nas, da bom šla ven..na sneg..

Ladies, dobro vam gre. Berem tole in res ste podpora ena drugi v težkih dneh in pohvala v dobrih. Super ekipa ste 🙂
Včasih pomislim, da bi kaj napisala pa potem vidim, da vam gre Ok.

Edino, kar se mi plete po glavi te dni je rek enega znanega TV psihologa v ZDA, ki pravi tako: If you don’t deal with the shit in your life, you will keep returning to confort food/zone/illness/drugs…There is no-one coming to save you. It’s you, Private Ryan, you’ll have to deal with it yourself. (pa se tud kar strinjam z njim).

Me zanimajo vaši komentarji na tole?

Lep dan, drage dame.
Mirjana

Evo, jaz sem brez sladkega do nadaljnjega 🙂
Od sladkega jem samo še kaj domačega oz. zgolj takrat, ko zaradi dane situacije res ne moreš reči ne (osebno postreženo). Tega se držim od današnjega jutra in kdor je sladkosned, bo vedel, da mi gre dobro, ker že od jutra silijo vame čokolatini na mizi (na šihtu).

Doječa, sočustvujem s tabo, ker zarad burje ne moreš ven. V tolažbo pa – prehrana je bistveno bolj pomembna za hujšanje od miganja. Pa vseeno držim pesti, da se vam je pihanje poleglo.

Štefka – keep going (se ponavlljam, ampak tu ni kaj dodat :))

Mirjana – Po moje nas “cona udobja” nenehno privlači in moramo nenehno delati na sebi. Konkretno – sama sem po 40. letu (no, že kako leto prej) vedno bolj telesno aktivna. Vendar to ni posledica nekih razrešenih osebnih travm, ampak mojega dojemanje lastnega zdravja in kvalitete življenja. Za to se je vredno potrudit, si obut primerno obuvalo in it ven v vsakem vremenu. Skozi čas sem pa tudi ugotovila, da sem na koncu za takle trud vedno nagrajena (predihana, postopoma z več kondicije, boljše volje,…)

Danes sem se zadekala en šla ven kljub močni burji in sneženju. Srečala sem celo dva človeka. Samo sneg je tu redko, zato je bilo treba izkoristiti…
Pri hrani sem se držala odlično. Ta teden je prav drugačen. Ne znam opisat. Kar gre samo od sebe, brez matranja..in skušnjav..
Prvi alt podpiram te pri odrekanju cukra! Res ni potreben. Domače sladice pa podpiram.
Jaz moram povedati, da čakam novo sezono hujšanja.. Ko sem gledala drugo sezono sem si zaobljubila, da ko rodim, da shujšam..
Punce bodite pridne!

Ojla punce,
najprej komentar za Mirjano. Moje (trenutno) mnenje :-))
Jaz v službi in tudi v življenju veliko delam z ljudmi, in moram priznat, da me tudi zaradi tega psihologija precej zanima. Velikokrat razmišljam, zakaj človek naredi kar naredi v določeni situaciji. Hočem rečt, da sem razumevajoča za “težave”, ki jih človek ima, ali izkušnje, ki jih je doživel, da je danes reagiral tako kot je. To ne pomeni, da sprejmem in opravičujem vse, imam svoje meje in jih (vsaj upam) jasno postavim.
Tudi glede moje situacije s hrano in body image-om sem gledala preko tega. Se mi zdi, da sem kar nekako 2 leti, če ne več iskala odgovore, kaj je zadaj. Kaj mene matra, da delujem tako kot delujem. Zakaj ne morem poskrbeti zase dobro in si želeti dobro (kar zdrava hrana in šport sta). Tudi vaši članki Mirjana so bili dobre iztočnice in hvala za njih. Vedno sem “zdržala” cca 10-14 dni..potem pa nazaj v stare tirnice. Prav frustrirajoče je bilo. Sem se spraševala KAJ JE NAROBE Z MANO?
IN potem en klik v glavi, en drugačen pogled (o tem sem že pisala, glede motivacije) in zdaj lahko vse… Kako je TO možno? Pa ne rečem, da je to to, bodimo realni, to dobro obdobje traja pri meni 1 mesec. Ampak je precej več kot ponavadi in se mi zdi, da ne bom nehala še kaj kmalu, ker sploh ni naporno. Samo se sprašujem…ali je možno, da sem 2 leti podpirala moje delovanje, ker sem verjela, da je nekaj NAROBE z mano? Zakaj kar naenkrat ob enakih občutkih nemoči (ko me jezi služba, ali me otroci ne ubogajo) ne posegam po hrani? Zakaj lahko delam plank že toliko časa vsak dan, kljub temu, da je bilo vmes ogromno slabih dni? Zakaj kar naenkrat lahko poskrbim zase tudi taktrat ko “si nisem všeč”?
Jaz si drznem verjetni, da se poznata tudi ti 2 leti dela in potem še en klik in zdaj bo šlo naprej lepo…ne gladko, ne brez slabih dni, ne brez napora, ampak bo šlo! Seveda bom poročala naprej v tej temi, tudi o padcih, če bo do njih prišlo. Da se bomo skupaj učile 🙂

P.s.: Sem bila v dvomih, ali čem pisat tole, ker me lahko Mirjana “zatre” s svojim pogledom, v smislu, da bo prišlo za mano. Potem pa sem si rekla, če se bo to zgodilo, potem je res nekaj zadaj in itak moram delat na tem :-))))

Prvi alt super za cuker!!!! Te podpiram 100%. Absolutno so domače sladice veliko boljše. Ko te mika sladko in bi posegla po čokoladi si reci…bom, kasneje doma, domačo..samo prestavi željo na kasneje. Če si prepovemo, želja samo še raste , saj to vse dobro vemo.. 🙂

Doječa super za ta teden…ko gre, gre 😉 Jaz se tudi tako počutim, brez matranja in razmišljanja, kar gre…

Stefka1: nič ne bo Mirjana zatirala s kakršnim koli pogledom… 🙂 super ste in super vam gre.
Kolikor traja naj traja! Vsak dan šteje.

Zdaj pri meni službica, popoldne izobraževanje do nedelje, se slišimo&beremo prihodnji teden.

Drage dame, privoščite si lep užitkarski ljubeč vikend.

PozdravčekMirjana

Ne morem verjet. Spet je šla teža dol! Najbolj zanimivo je to, da nisem nič dosti migala zaradi vremena, pa največji napredek v teži ravno te dni.
Je pa res, da zaradi manj gibanja po kosilu pojem kakšno sadje, kavo in ja (Prvi alt) le še navadni jogurt. Saj je kriza ampak preživiš. Opažam da se moram fino zamotiti s kakšnim delom, da nimam časa odpirat hladilnika.

Naj to traja in naj se ne zalomi!
Brez cukra tudi jaz, domačih piškotov ni več, tako da nebo skušnjav.
Danes vem da bo super dan!
Zvečer me pa čaka savna, že zelo dolgo nisem bila. Uživajte in gremo naprej!!

Mirjana, saj nisem dobesedno mislila;-) Nekako tudi sama kar pričakujem, da se bo enkrat obrnilo nazaj in bo spet težko. Bi me pa vseeno zanimala vaš pogled na ta moj dosedanji proces, ko boste imela čas, seveda.

Včeraj sem naredila doma en trening in imam danes bolečo zadnjico, Juhu, haha. Jutri planiram spet en zimski športni dan. Hrana včeraj tudi super. Za kosilo sicer riževi rezanci, zato pa za večerjo samo 1 cel mango in kivi. In čaj ko sem prišla domov, po enem nasvetu Mirjane. To je kar dobra fora.. Prva stvar ko prideš domov, preoblečt in spit čaj na kavču, potem pa akcija naprej.

Doječa a veš da sem tudi jaz stopila na vago in me je skoraj kap. Spet 1 kila manj.. Samo to ni realno pomoje. Bomo videli v ponedeljek.

Prvi alt kako gre? Kar povej če ga sračkaš 😊

No takole – odkar sem rekla nič sladkega sem včeraj pojedla za k kosilu puding, ki ga je skuhal sin, danes pa šmoren z marmelado po fižolovki. Oboje je bilo v mejah normale in v okviru rednega obroka. No, lahko bi bili manjši porciji, priznam. Je pa bil včeraj tako psihično naporen dan v službi (pa še cel dan sem jo imela), da sem ga čisto ok sfurala. 2x sem bila tik pred tem, da zmeljem nekaj čokolade. In je nisem.
Doječa in Štefka, zdaj sta mi za vzor, oddajata tako energijo, da tudi mene ne more nič več ustaviti. 🙂 Zdaj gre zares in ob koncu meseca tud jaz preverim, kje sem s kilami. Vama pa iskrene čestitke. Jutri grem za 2 dni se malo razvajat v dvoje in bom jedla skoraj kot “suhica” 😉 Mi bo ratalo?