Ja hvala, tole je za crknit.
Danes sem opravila športni del dneva, pri hrani tudi ni bilo zdrsov.
Zdaj se res malce pazim.

Lep večer!

Štefka, ne morem se (še?) pohvalit, niti s plankom, niti s hrano. Danes je bil še en RD (torta, vinček) prejle pa še pozna, neplanirana, visokokalorična večerja…. sicer po uri plavanja, sam to ni glih to… Jutri zvečer imamo še eno družabno zadevo, ob hrani in pijači, tako da se bom čez dan morala maksimalno stran od hrane držat. Se moram poboljšat, da ne bom statistike kvarila.

Prvi alt mali koraki, saj veš. Ne smemo bit perfekcionisti. Že če boš kak kos kruha manj od planirane ga, si moraš dat en plus. Plank pa lahko mimogrede narediš že danes, to je samo odločitev, ne motivacija. 🤩😜🙈
Sem pametna a ne?
Lep dan.vam želim

Kljukica za hrano in gibanje.
Za večerjo je bila solata z tuno in še malo paprike, paradižnika in sira. Nekaj mi paše nesezonska zelenjava.

Dober dan zame. Plank narejen tik pred spanjem. Hrana OK, kljub družabnem kosilu – izbrala zdravo in dobro opcijo in preskočila sladico, uau!
Prvi alt, saj veš da je bil mal hec in nisem tako zoprna v resnici 😊. Držim pesti zate, da te hitro prime “ta zdrava”.

Evo mene. Včeraj zvečer / ponoči sem ga še žingala, danes pa sem nazaj z vami 🙂
Manjši, čim bolj zdravi obroki in čim manj sladkega ter seveda alkohola. Vse lušno enkrat mine 😉
Sem pa si zadala 5 x na teden minimalno 10 min joge in plank. Menda ja, da ne bo to prehudo. Sicer pa, Štefka, nič hudega če me kdaj “rukneš”,…. ti bom že drugič vrnila 😉

Danes res striktna pri hrani, kaj pa to?? Še mož je dobil dietne obroke.
Danes je bilo dovolj miganja brez sprehoda.
Naredila sem si načrt za jedilnik in se ga za enkrat kar držim..
Ajdov kruh z orehi je spet pečen ko bo padla želja po kruhu..
Uglavnem punce lepo nedeljo in pridne bodite!

Ojla punce, tudi zame super dan. Miganje na polno in zelo pridna pri hrani.
Plank ravnokar. Mirjana ste še z nami?

Prvi alt, sploh ne dvomim, da me boš drezala, ko bom spet zabluzila. 😜

Aja, a sem že rekla da je motivacija precenjena? Bom razložila v kratkem kaj mislim, zdajle grem spat, vse me boli 🤪

Seveda smo skupaj!!!

Delam, dolge so mi tele sekunde v planku ::)) Začela sem tudi trenirati za Ironman v Kopru septembra 2019, tečem, fitnes, plavam…jedilnik sem si pripravila – tak šolsko-športni (beri: kuham doma).

Dolgo sem bila poškodovana, fascije in tetive na obeh nogah komplet raztrgane, nisem mogla niti hoditi :(, se ni dalo operirat, je bilo treba čakati, da se nekako zaraste v letu-dveh. No, zdaj je ok. V tem času sem pridobila lepo okroglo število kilogramov in so mi tele sekunde v planku grozaaaaaa. Zlasti bočni plank.

Hvala vam punce, skupaj smo kar ekipa, kaj. Ostajamo na vezi, velja?
Lepo nedeljo vsem,

Mirjana

Zelo lepa nedelja!
Ko mož odpelje otroke ven, jaz pa v miru kuham in pospravim hišo. Neprecenljivo.
Zakaj neprecenljivo??
Ker imam moža doma že par mesecev, ker se je težko poškodoval in sem ves čas bila jaz njegova negovalka, njegove roke, njegove noge..Poleg otrok še on.
Sedaj pa počasi okreva in ob opori vozička naredi prve korake…
Ko so se mi pobrali iz hiše sem bila presrečna…kakšen mir!!!
Da pa lahko vsak dan opravim vzpon gre zahvala super tašči, ki si boljše nebi morala želeti in možu, ki je doma, da je za varuško.
Hrana danes po planih, narejenih slabih 13.000 korakov.
Spet čutim da sem na pravi poti. Upam da bo tehtnica moja prijateljica jutri in še celo leto.

Doječa bravo, glede na situacijo si pa še večja zmagovalka. Če si to preživela, boš vse. In vse dobro želim možu, naj se dobro rehabilitira!

Zame tudi lepa nedelja, družinski pohod, dobra hrana, generalno pospravljanje otroške sobe, kaj če mama lepšega 😜

Aja, plank sem seveda naredila. Jutri se bom stehtala, da vidim, če sem decembrsko škodo že popravila 😂 pa tudi če ne, tale sprememba prehrane mi prav paše.

Mirjana bravo tudi vam, dolga rehabilitacija potrebuje veliko motivacije. Super da ste se sestavila in lahko gleste novim ciljem naproti! To je vedno lepo slišati. Samo počasi in postopno 😉
Vaši treningi se slišijo naporni že napisani..

Prvi alt kako gre?

Štefka, gre, hvala.
Včeraj hrana ok, miganja 1 h.
Naslednjih 5 dni (vključno z današnjim) imam praktično brez kruha in sladic ob kavi ali kar tako in seveda načrtovanih min 10 min joge s plankom.
Doječa, čestitke, obvladaš situacijo.
Štefka, tudi tebi čestitke in sam nadaljuj v začrtani smeri.

Evo, stehtala sem se, škoda je popravljena, zdaj pa naprej.
Prvi alt, tudi jaz sem brez kruha 😉 dajmo!

Hvala punce!!
Res se trudita in dobro vama gre!!
Štefka bravo za pozitiven premik na tehtnici!!!!!! To ni kar tako..
Tale brez kruha pet dni in sladkega..
Ja mogoče rata tudi meni.
Danes sem opravila s hojo po novi trasi. Je ravna, namenjena morda bolj tekačem..vmes sem 2x malo tekla..na izi..
45 minutni krog.
Ker je makadam je super za noge.

Thja, takole: miganje po planu, vključno s 15 min joge in plankom; glede kruha ok; glede sladkega pa ok do 16…. potem pa sem imela “raziskovanje in degustiranje”, kaj vse še obstaja od praznikov… eh ja…
Nič, jutri je nov dan.

Evo zdaj vam lahko povem kak je bil moj plan za prvi teden po NL. Odločila sem se, da bom brez kruha in ostalih škrobnih stvari (riž, krompir, makaroni..). Seveda tudi brez sladkorja. IN mi je uspelo, to zdaj danes, ob pol 10 zvečer že lahko rečem. Veliko sem pripravljala zelenjavnih omak, uau, kar nova obzorja so se mi odprla! Vse se da brez kruha jest :-))) Še sama ne morem verjet.
Vesela, da mi je po dolgem času uspelo nekaj kar sem si zadala. NIsem želela pretiravati z dolžino tega preizkusa, ker vem kako bi se končal 🙂

Kako naprej jutri? Ne vem, verjetno se ne bom več strogo držala low carb variante, bom pa večkrat jedla kombinacijo zelenjava, meso, brez ostalih OH verjetno, ker je top! Če sem iskrena, sem količinsko jedla še več kot prej, sem bila kar naprej lačna in se nisem držala nazaj. Oreščki, sadje, jogurt. Pač karkoli je ustrezalo omejitvam. In sem vseeno shujšala 2 kilci. Iskreno tega nisem delala zaradi izgube kilogramov, sem pa vesela, da je bil to stranski učinek. Delala sem zaradi boljšega počutja, ker zadnjih 14 dni decembra je bilo samo z OH nabito.

Zdaj bom verjetno dodala zdrave OH (kako kvinojo, krompir, riž), da bom imela bolj občutek sitosti. Kruh morda proteinski iz Hoferja, če bo nuja 😀

Prvi alt, jaz sem si pač dala v glavo, da tega ne jem in nisem niti razmišljala, da bi malo…Je lažje, kot sproti se odločat al bi al ne bi. Ajde, jutri sem še na polno s tabo. Brez kruha, brez sladkarij, ok? Bravo za miganje. P.s..: Potico sem jaz vrgla stran zadnja 2 suha kosa, ker je bolje tako, kot preko mene v wc, saj se še spomniš te finte? 🙂

Doječa super, prvi koraki teka, uau…dober občutek a ne?

Bravo Štefka, tale teden si si pa konkretno zadala in ga super speljala.
Moram reč, da sem letos za praznike znatno manj pekla kot prejšnja leta, s tem da sem potico narezala na kose in jo, ko si jo kdo zaželi, vzamem ven in otajam v mikrovalovki (tako ni problema, da jo kdo (to sem seveda jaz) mora jest, ker se bo drugače posušila) – jo je še 1/4 v skrinji. Se pa tudi sama sebi čudim, da sicer letos med prazniki nisem čutila tiste brezmejne potrebe, da je treba vse pojest, tako da je še precej piškotkov v škatli. Pa en kup čokolad in čokolatinov se je nabralo v shrambi, ki me do včeraj popoldan sploh niso mikale. Razmišljam, da je pri meni največji problem, da ko si nekej čisto prepovem, potem me šele zares zamika. Sploh, če je to sladko. Jebelacesta. Ampak danes, kot rečeno, je nov dan. Menda ja, da bom preživela brez cukra 🙂

Te čisto razumem s tisto prepovedjo. U bistvu niti ne vem, zakaj je tokrat pri meni delovalo.
Ampak bravo za december, se mi zdi, da je tvoja pot celo bolj učinkovita in dolgoročna kot tale moj uspešen teden.

Danes boš pa seveda zdržala brez sladkarij, ne zato, ker ne smeš, ampak zato ker tako hočeš.

Aja, sem vam še dolžna razlago tiste motivacije. Mogoče bi bilo fino še mnenje Mirjane slišat.
Skratka meni je v teoriji vse jasno, kao. Ampak ko sem poskušala neke spremembe upeljat, sem po nekem času odnehala. Zakaj? Jaz sem pri sebi mislila, da bom zdržala neko obdobje, ker želim sebi dobro. In ko so prišli slabi trenutki v službi, doma, se nisem počutila dobro v svoji koži zaradi tega stresa in mi je “dol viselo” kaj je dobro zame. In sem pojedla sladkiš, ali pa spustila vadbo. Pač motivacija mi je padla. To zdaj za nazaj šele vidim kako sem razmišljala/delovala. Potem pa sem imela pogovor z mojim s zlatim možem, ki mi je isto stvar že večkrat povedal, ampak šele zdaj sem ga “slišala”. Rekel je “motivacija je precenjena”. Da dokler delujem iz motivacije bom pogorela. Stvar mora postati navada. In jo ne treba na silo delat, tudi ko nam ni. Začela sem z enim večernim obredom, čist preprostim, ki mi vzame 3 minute. In ga teram že 2.meseca. In kolikokrat sem v tem času pomislila da se mi ne da, ah sej vseen, ni mi do skrbi za sebe. Pa sem vseeno vstala iz postelje in šla narest. Res zanimivo spoznanje… Vsaj zame. Mogoče odločilno. Vedno sem mislila, da moram bit jaz ok in delat na sebi, potem bodo prišli rezultati. Ker ko bom sebe imela rada bom delala vse te navade mimogrede… Zdaj pa mislim, da je ljubezen do sebe tudi to, da delaš ko ti ni. In se potem bolj vzljubiš. To se meni zdaj dogaja.
Bi rada slišala mnenje drugih o tem. Mogoče pa moj uvid kateri od vas pomaga.

Štefka, jaz se popolnoma strinjam s tabo. Super je, ko ti dobra stvar pride v navado. Ja, se je treba kar matrat, da pride do tega. Potem pa sam upaš, da se te nekje vmes ne polati kaj takega, zaradi česar boš navado opustil. Tu imam v mislih predvsem športanje, za katerega si že skoraj upam reč, da mi je več letih vsaj malo prišlo v navado.
Po drugi strani pa – sladka hrana je zame zagotovo največkrat razvada (mala pavzica, ublažitev strasa, odganjanje dolgčasa oz. lenobe, grižljajček mimogrede, ker je dober…). Da se odvadim od tega, rabim neko motivacijo ali cilj ali smisel, npr. boljše zdravje, manj kilc, boljše počutje. In ker je za vse tole, kar sem naštela, treba kar konkretno vztrajat, mi vmes motivacija na trenutke kar spuhti oz. v momentu lahko pozabim nanjo, za tistih nekaj minutk užitka v ustih… Torej, morala bi si nekako omisliti eno “reč”, ki bi mi postala navada, s katero bi nadomestila to sladko razvado. Včasih prakticiram pitje čaja… potem se ga pa naveličam. Kaj bi še lahko bilo?

Spoštovani,

mož ima prav 🙂

“Motivacija” je notranja želja za spremembo in iz nje črpamo energijo za uveljavljanje sprememb na začetku in se potem, ko “zabredemo” ponovno vračamo nanjo. A ta energija traje ponavadi samo “tri medene tedne”, potem jo zmanjka.
Spreminjanje navad je prava stvar.
Da pa bi neko obnašanje postalo navada je treba to novo navado ponavljati min. 66 dni, torej dobra dva meseca. potem jo internaliziramo kot del nas – del selfa.

Par stvari nam lahko pomaga pri tem, da zamenjamo slabe navade za dobre navade:

npr. v napetosti/naglici/stresu/žalosti/utrujenosti/osamljensoti/dolgočasju pobašem čokolado, sladico ali pa grem kar tako nekaj pojest. Vendar ta slaba navada ima za nas neke pozitivne učinke to so tisto ugodje, ki g ačutimo ped tem ko ližemo slastno čokolado ali hrustamo piškote. Ugodje nam nudi. In potem še sladkorno alkoholno vrenje v telesu, fino nas malo omami… in to nam je prijetno.

Zdaj, da bi se lahko odpovedali tem prijetnostim rabimo nekaj drugega kar nam je vsaj tako prijetno: neko drugo vedenje, ki nam je vsaj tako prijetno kot tisto s hrano. Vse sorte je lahko to: telesna ugodja, razvedrila, gibanje, hobiji, petje, vse kar nam daje zadovoljstvo. Ker, če otročku vzameš igračko iz rok in ga hitro ne zamotiš z nečem zanimivim ali drugo igračko, začne otroček jokat. Menjamo slabe za dobre navade.

Pomagajo tudi kakšne meditativne vaje, da se spravimo skozi obdobje prvih dveh-treh mesecev, hipnoza, čuječnost, veliko dela na sebi.

Poznam ljudi, ki so bili dejansko Čokoholiki – pač bolezensko – pa zdaj čokolade niti ne pogledajo več. Je trajajo nekaj let, ma sladice komplet so izven njihovega self-a. In tudi, drage dame, ob tem, da živiš enako življenje kot popreje, dolgotrajnih sprememb v življenje ne moreš udejaniti. Vztrajati pri vsem enakem (samo ukiniti nekaj kar nam je bilo v življenju očitno pomembno) in pričakovati drugačen rezultat je pač nerealno.

torej, pomagati si prve dva tri meseca, potem ta navada postane del nas, in je rutina. npr. primer iz prakse: ko pridemo domov utrujena, se najprej umijemo, nato pripravimo topel čaj, se usedemo in ga počasi srebamo prijetno toplo tekočino, v tem času, se postopno aklimatiziramo na domače razmere, odpustimo službo, malo poklepetamo z bližnjimi, potem začnemo pripravljati kosilo/večerjo za vse skupaj. Počasi, v miru. (namesto: planem po prvi hrani, ki jo najdem kjerkoli v hiši).
Tole lahko za svoje primere oblikujete karkoli vam ustreza.

Druga stvar je prenajedanje: o tem malček kasneje.

Pozdrav M