Danes sem bila pridna pri hoji- kljukica.
Pri vrsti hrane je bilo ok, sem jedla pred 18o uro, samo količinsko sem ga polomila čist. Pa še dva bambusa sem si privoščila, prvi alkohol po dolgem dolgem času, ojoj… Takoj sem ga čutila!
Tehtnica mi je pokazala novo najnižjo težo, ampak skoraj toliko je pokazala kot prejšni teden, sam je šlo pol kile gor..
Tako da se do konca meseca ne tehtam več.
Lepo pozdrav!
Doječa, pol kile men kar redno niha, če že ne kaj več – je pa fajn, ko vidiš novo najnižjo težo, ane? Pridna si.
Štefka, saj vemo kako je s tem – vikendi znajo bit mamljivi in je treba ene volje, da se držimo 😉
Sama krmarim nekje med “fajn mi gre” in “ups”, vendar mislim, da ni hujšega zaenkrat (ne v minus, ne v plus). Jaz pa sem po dooooolgem čaaaaasu malo (za eno zvrhano dlan) čipsa in me je potem koža srbela za znoret (ja, vem, kazen božja… saj sem vedela, da imam tako reakcijo po čipsu…). Hodila pa sem pridno včeraj, kljub turobnemu in totalno osveženemu vremenu. V soboto sicer brez nekega resnega gibanja, ampak pod črto je miganja precej. Počasi se bliža sezona plavanje 🙂
Danes nisem nič športala. Ni kljukice.
Pri hrani sem bila zmerna, ampak občutek napihnjenosti mi ustvarja slabo vest, da sem preveč jedla.
Pa dajmo z izgovori…
Spet se je vrnila menstruacija po porodu in imam občutek da zadnje dni skos nekaj jem.
Res pojemo veliko solate, ovsene za zajtrk, zato je velikokrat občutek napihnjenosti. Saj ko je vse kot mora biti je super lahek občutek, ko pa kakšen dan prebava malce štrajka je pa res težko in neprijetno.
Spet se vrtim na istih kilogramih. Tako sem se vrtela ko sem le videla dvomestno številko.
Konec meseca bo pokazala tehtnica realno stanje.
Pa lahko noč
Danes zame dober dan, malo hrane in nekaj gibanja. Zdaj pa kar spat, stran od kuhinje.
Ja, prvi alt, vemo kako je, ampak meni izkreno vikendi ne predstavljajo več težav, kot sam terden, sem kar na glih s hrano. Vedno malo preveč, hihi. Ampak kot sem rekla, ne prehitevajmo, najprej miganje.
Doječa, normalni so tvoji občutki, napihnjenost bo kmalu šla. Ti smao vztrajaj.
Doječa, ti s problemi z napihnenostjo, jaz pa z znaki prehajanja v meno..??!!!.. To je, kot kaže, razlog za moje čudno počutje… migam v vsakem vremenu in ne glede na počutje in to me dobesedno drži gor… Hrana je mislim da ok, seveda bi se dalo marsikaj pošlihtat, ampak življenje je še kaj drugega kot to. Zadovoljna sem, da mi je vedno več oblačil št. 40 prav (vse še ne, sploh ker nisem po standardnih merilih…) in da me ob predklonu trebuh več ne ovira. Moram pa se v roke vzet še na drugih področjih….(preden izgorim, al kako se že reče).
Danes sem opravila vzpon, tudi pri hrani je šlo ok.
Zdaj sem res vesela, saj se mi je pridružil tudi mož pri moji hrani. Še nedolgo nazaj je vihal nos ob mojih obrokih,..( ni zbirčen, samo ne šteka zakaj mi pašejo ovseni za zajtrk) ….potem je spraševal zakaj tudi njemu tako ne skuham…zdaj pa je tudi on ob meni.
On to obvlada, saj je enkrat že izgubil 44kg v enem letu.
Sva si za ta in naslednji teden napisala jedilnik, ki se ga drživa.
Manj zapravljanja..
Bravo Doječa in Štefka, bravo!
Sama pa sem v “prostem padu” in diham na škrge… Računam, da bom najkasneje zvečer eno veliko reč pokljukala in da bo vsaj vikend lažji… O hrani nimam energije razmišljat, jem, kar pač je in kadar pač je… To ni fajn, ampak tako je, če imaš vključem auto sistem za preživetje.
Včeraj dobra ura nadvse prijetne jesenske hoje po gozdu. To pa je balzam.