Motivacija za vsak dan!
Matruška, vaši zapisi so meni zelo, verjamem, pa da še kateri članici, zelo dragoceni. Po 10ih letih vzdrževanja sem že skoraj povsem izčrpala svojo zakladnico idej. Vsake ideje za obrok in pripravo hrane sem zelo vesela!!!
Srečno punce, super ste!!! (nimam kaj moderirati tukaj ::))
Bi Morda bile zainteresirane za kako delavnico/osebno izkušnjo da organziramo?
Podporne ali terapevtske Skupine na teme: regulacija teže, čustveno prenajedanje, kaj je z mojo (ne)discipino, zakaj zdržim 2-3 tedne potem pa vse po starem, nimam volje ne energije, saj se držim pa ne gre dol, smo bili pri tašči na kosilu, ipd?
Pozdrav vsem!
Mirjana
Ga. Mirjana, jaz bi zdajle rabila predvsem malo crkljanja, antistresnih uric, vadbo joge, vključno s smehom, pa kakšno masaaažoooo 🙂
Matruška, paprika je zakon res. To tud jaz večkrat prakticiram, sploh popoldan / zvečer, če rabim kak prigrizek – kos paprike pa malo smetanovega/skutnega namaza ali kos sira zraven. Mmmm, prav fino. Tudi zelenjava – jajca je super kombinacija. Ravno včeraj sem imela za pozno popoldanski obrok na čebuli dušeno bučo, s česnom in peteršiljem ter malo kisle smetane. Bom se pa probala še na korenček spomnit, kadar mi cukr pade. Mislite, da prime? Včasih mi uspe s kakšnim fajn sadežem rešit cukrenko, sploh zadnje čase, ko je bilo sliv na pretek. Mislim, da ni kaj zgrešit, če vzameš 3-4 slive namesto 2 keksov.
Štefka, ni problem, koliko prideš na forum, vedno te lušno prebrat. Vsak zapis, ki je malo obarvan s humorjem, je fajn prebrat.
Bralka, tud sama sem se poigravala z opuščanjem kruha. Pa sem zaenkrat sklenila, da mi tega ni treba. Ga imam preveč rada, pa še sama ga večkrat spečem, zato se s popolno odpovedjo res ne bom matrala. Sem pa precej omejila uporabo, sploh zvečer in tudi popoldan (je pa tudi še kakšna rezerva). Sploh pa, dokler segam po pecivu ali drugi hrani z moko, bi bila popolna odpoved kruhu bolj jalovo delo.
Torek? Hmmm. Še sporočim.
Ker življenje ves čas nekaj uči, se še vedno soočam z besedo Hvala.
To je moj problem od nekdaj. Ko mi je kdo rekel, da lepo pojem, imam lepo frizuro, oči, make up,….sem vedno z nekim bednim odzivom dala vedeti, da ja ja , je že uredu.
Še danes se učim reči hvala, še vedno se nekaj podcenjujem, ki nevem zakaj to počnem.
Zadnje čase so mi že večkrat rekli, da sem shujšala, pa namesto hvala še vedno ne znam reči preprosto hvala.
Res je, da smo v družini bili otroci zelo uspešni, vendar nas nihče ni pretirano hvalil od staršev.
Pač imam občutek, da še ni vredno, saj je še kar nekaj kg za spravit dol..
To je ta problem s samopodobo, ki me matra…
Res je, da v izložbah zdaj že vidim bolj suho telo, pas, …
Ali sem zrela za kakšno ustanovo ali je to doživela še katera?
Ali nas ta višek kilogramov res tako močno zaznamuje??
Danes pa sem eni gospe PRVIČ ponosno in samostojno rekla hvala in z veseljem sprejela vse lepe in vzpodbudne besede na moj videz.
Ja Doječa. Poznam to, ko bi človek z eno preprosto besedo lahko in upravičeno sprejel kompliment, pa nekaj menca. Sama sem začela to spreminjat, ko mi je kdo rekel, da imamo lepo vzgojene otroke, da so prijazni, da se lepo pogovarajo…. Sčasoma, več kot 10 ali celo 15 let sem rabila, da sem tudi zase osebno začela res sprejemati kompimente. Pa še sedaj mi ne rata vedno. Tudi pri moji primarni družini so bile pohvale res izjemno redke, pa še takrat s kakšnim “zadržkom”. Verjetno preventivno, da ne bi kdo oostal prevzeten 🙂
Doječa, dobro ti gre.
Spoštovana,
zanesljivo: Ni za ustanovo ::))
je pa povezano z vprašanjem samopodobe in zahtev, ki jih imamo do sebe. Kakšna moram biti, da sem OK? In da sploh lahko sprejmem, da sem Ok, ko me nekdo pohvali…”Ali je res, da sem Ok, samo če sem takšna in takšna, če delam to in to, če sem pridna, najboljša, lepa, zelo delovna, tiha, ustrežljiva, …itn?” Na tem veliko delamo v svetovanju in psihoterapiji.
Je pa iz nadaljevanja pisma čutiti kanček veselja in zadovoljstvo, kar močno navdaja z optimizmom. In to je najbolj pomebno.
Vse dobro vam želim
Mirjana
Ojla punce!
MAtruška, tudi jaz se občasno poslužujem takih zdravih kombinacij in uspem brez kruha, ampak to je občasno. Mogoče bi bilo pametno, da postane malo bolj pogosto 🙂 Zjutraj mi velikokrat uspe brez kruha, jajce s fižolom ali pečeno papriko. Ali pa shake, s skuto, sadjem, občasno arašidovim maslom. Kar pač je v kuhinji.
Veš kaj sem pomislila, ko razlagaš, da ne veš kje bi še lahko šparala. Meni je bilo zanimivo, ko sem enkrat spremljala in si pisala vse kar zaužijem. Sem potem olje za na solato odmerjala z žlicami. In sem ugotovila, da sem ga prej vlila kar precej več..no toliko v razmislek, da se ti ne skrivajo kalorije pri maščobi. Morda poskusi kak teden vnašat vse, ampak res vse kar poješ v Myfitnesspal ali podobno aplikacijo. Boš hitro ugotovila kje ti nanese. To sem sama prakticirala enkrat 14 dni. Sem bila kar šokirana nad ugotovitvami. Ne priporočam pa tega počet dolgotrajno, se vedno v napačno smer izrodi. Samo kak teden, da vidiš kje si in kje ga “biksaš”.
Ostale ste tudi pridne, prvi alt vidim, da imaš pestro. Ti si ena taka obremenjena, uspešna ženska se mi zdi. Poznam, videvam take. Tudi sama sem bila nedolgo takšna. Zdaj sem našla svoj mir v službi in poslanstvu. Še vedno pa ni vse idealno, seveda 🙂 Imam pa toliko bolj pestro doma in s svojimi vzorci. Ti želim, pošiljam malo mira. Pa kako masažo in dolg sprehod 😉
Doječa, razumem te. MIslim, da so redki taki, ki znajo iskreno sprejet pohvalo. Toliko v tolažbo. IN bravo, ker se spreminjaš! Zaslužimo si pohvale. Najprej od sebe, potem pa tudi od drugih 🙂
Lep sobotni večer vsem!
“Ooo ti si pa shujšala, ful.” “Ah, mal sem ja, nekej se matram, že dve leti, tko da ni ne vem kaj.” Moj pogost odziv na komentarje. Resno Matruška?! Daj no, malo več samozavesti prosim. 🙂 Se pa malo pozna, ker dobim vsak teden vsaj en tak komentar, in vcasih se ze uspel nasmehnit in rect: ja, pa sem res, daj petko!
Sicer pa enako kot pri vseh ostalih, ne spomnim se pohval starsev… vsaj ne v najstniskih letih. Se pa dobro spomnim bratovih zbadljivk. To ostane.
Smo nasle skupno tocko, poleg kilogramov ha? 🙂
Štefka si mi dala mislit ja. Pri maslu, olju, siru vem, da nisem ravno sparovna. Ampak kar nocem vrjet, da bi take malenkosti vplivale. 🙂 Bom bolj gledala pod prste nekaj dni. Hvala.
Siva, mrzla nedelja je pri nas. Ampak mislim da tole jurckom pase! Cez par dni grem na lov! Dopust, pa za cel dan v gozd. Tam je mir.
Danes pa tenis. Se bo treba fajn oblect.
Lepo nedeljo.
Ja Štefka, super, imam družbo. Za zajtrk je bilo jabolko, za kosilo imam bučko, malencan in papriko na čebuli, za večerjo bo pa repa. Zraven pa nesladkan čaj, voda in črna kava. Trenutno se že oglaša želodec, tako da ni eden tistih dni, ki ga prestanem z lahkoto.
Prvi alt, si dobro izpostavila temo. Tudi meni je neprijetno, ko me male učke sprašujejo zakaj imam drugačne barve testenin kot oni, zakaj ne jem kruha, popečenih kruhkov v juhi ipd… Pa rečem, da rada sprobavam drugačne stvari in jim dam malo za poskusit, pa seveda jim ni všeč 🙂 Ne vem, odkrito pa nočem povedat, da manj redijo, da moram pazit na težo, ker jim ne želim pokazat, da se moram borit za manj kg, in da hočem bit bolj suha. Morda bi morala bolj na zdravje obrnit vse skupaj. Ampak čemu potem njim dajem vseeno belo moko, sebi pa ne, ni to malo skregano? :O Kakorkoli, uživaj v najljubšemu kosilu, in pohvali dragega za trud. 🙂
Štefka, moram se posut s pepelom. Ni mi uspelo. Vsaj ne v taki meri, kot se planirala. Tja do 17h je šlo, ampak s težavo, potem pa nepričakovano praznovanje tastovega r.d. en večer prej. Pa je ušlo par kosov sira in kos kruha. Ma ta dan mi res ni bil pisan na kožo. Drugič poskusim spet ob prazni luni, tale polna mi ne pomaga najbolj 😉
Kako se je že včasih reklo? Važen je namen. Matruška, če je bilo praznovanje, si jo dobro odnesla. 🙂
Štefka, tebi pa čestitke, super ti je šlo. Danes pa en hranljiv zajtrk za začetek, saj smo lačne, ane? Jaz sem včeraj imela južno (špagete s paradižnikom in baziliko) v normalni količini (pri najstnikih se mi pa tudi ni treba matrat z ostanki, ker jejo kot volki ;)), ostale obroke pa sem spustila.
Aja Štefka, pa hvala za zadnjič za lepe želje. Sprehode oz. hojo si redno privoščim. Ostalo pa…
Gospa Mirjana, dovolite mi vprašanje. Zanima me kakšno ke vaše stališče glede LCHF prehrane.
Sama sem se namreč poskusila prehranjevati (slab mesec) na ta način, ampak je bil dvom v tovrstno početje vendarle prevelik. Saj na nek način še vedno jem tako ( se izogibal beli moki, tudi krompirju malo) in uživam več zelenjave, maščob pa dodatno ne dodajam. Meni je bilo preveč enolično, najbolj so me zmotila jajca, saj jih pri lchf-ju poješ vsak dan vsaj par. Meni bolj paše raznolikost. Me pa nesejo količine. Kaj pa vi menite o lchf-ju? Hvala za dogovor. 🙂
Sicer pa še vedno stojim pred zidom. Pod 74 bo zgleda vse prej kot lahko. Pa lačna sem zadnje dni. Saj se trudim. Danes sem pojedla malo več. Me zanima če bo jutri lažje… ker lakota kar ni odnehala. Včasih zaleže da kak dan pojem več, pa lahko potem spet nadaljujem bolj zmerno. Poročam.
Jebelacesta, konec meseca je tu. Kam je pa izginil tale september? Meni ni nič jasno, kar padla sem skozi tale september… ja, to je bil zame prosti pad (s tem, da se bojim višine), med katerim sem morala opravljati vse, kar se od mene pričakuje… (in tega ni malo). Danes diham. Ta vikend upam, da bom dihala. Rabim zrak, čas zase, za moža, za najine najstnike. Oktober, vsaj na šihtu, bo še en turbolenten mesec. Upam, da bo vsaj privat bolj prizanesljiv. Kako človek v takem momentu sploh najde energijo, da bi stopil na novo pot? Štefka, kak nasvet na to temo?
Zjutraj sem stopila na tehtnico – 71,3. Kar je pod 72 (primarni cilj) in, po hitrosti padanja teže, še svetlobna leta do šestice spredaj. Ampak se ne damo, ane? Kljub vsemu, kar nas v življenju spremlja, obdaja, crklja in kali, me vztrajamo, ane? Lep, sončen, prijeten vikend vsem. 🙂
Bravo za super rezultate!! Odlično!!
Tudi jaz se moram danes pohvalit. Točno 20kg je šlo dol 6 mesecev po porodu.
Kar ne moram verjet. Tale fit zapestnica mi daje motivacijo. En dan je 8.000 korakov en dan 15.000. Vsaj nekje vmes mora biti.
Cilj? Trenutni cilj je bil priti pod 90..še malo…si zastavljam realne cilje.
Potem pa naprej.
Spoštovana,
jap…LCHF, super moderna orto učinkovita metoda definiranja postave za Body Builderje, extremne vzdržljivostne športnike in sorodne skupine, ki se je zaradi izjemnega marketinga razširila še na splošno populacijo.
Nekako tako gre:
Veliko beljakovin, veliko maščob, NIČ enostavnih OH, zelo malo kompleksnejših oblik OH in to skupaj v količinah za profesionalne športnike ali triatlonce, ki v trenažnih obdobjih porabijo med 1000 in 5000 kkcal na dan. Dame, če se s čim takim ukvarjate, potem morda res. Na hitro boste izgubile težo in velik del na telesu nakopičene maščobe. Traja nekaj časa, da se navadiš na vso to maslo, majonezo (predelano živilo !?) in jajca, drobovino… Pa nastane kar problem, ko se utrudiš. Prvi obrok OH bo deloval na telo enako , kot da vpihneš zrak v prazen balon. In naslednji ravno tako. Napihneš se na hitro pa ne z zrakom temveč maščobo all over the body.
Je pa res, da če iz svoje prehrane: zdrave, okusne in uravnotežene (beljakovine, zdrave maščobe, OH) izključiš dejansko vse ENOSTAVNE SLADKORJE (iz skupine OH) in ŠKROB lahko resnično zelo hitro zreguliraš težo. Se pravi: skoraj nič belega kruha, testenin, krompirja, koruze, riža, griza in nobenega junk-snacka: čipsa, smokija, krekerjev, nobenege predelanega živila (majoneza, …), banan, ananasa, fig, grozdja, seveda pa dosti zelenjave, jabolk, ovsenih kosmičev, meso ali mesni nadomestek, kak orešček, lahko tiste posebne kruhke.
OH (enostavnejši kot so hitreje se nalagajo) so tisti, ki se najhitreje uskladiščijo kot maščoba na telesu in prav tako v njih pomanjkanju telo začne za svoje delovanje uporabljati te zaloge. Tole zgoraj na tem mestu sicer malo poenostavljam, ampak, saj veste, za kaj gre?
In če ob tem še malo gibaš (aerobna cona 1 do 1,5 ure na dan) maščoba kar kopni. Ti se pa vsak dan bolje in srečneje počutiš.
LCHF temelji na točno tem mehanizmu. Telo pripravijo do tega, da porablja uskladiščene mačobe na način, da mu ne dajajo skoraj nič OH (ker sicer telo vedno uporabi najhitrejši in najenostavnejši vir energije).
Evo, to jaz mislim… Ve, drage dame, si pa same izberite, kaj vam je všeč in kaj za vas dobro funkcionira. In gremo novim zmagam naproti.
Vse dobro vam želim
Mirjana
Se strinjam z ga. Mirjana, mogoče bi dodala še to, da je za ženske ta lchf še bolj zdravstveno vprašljiv kot za moške. Če najdem članek, ga pripnem. Je pa taka vmesna (Matruškina) varianta po mojem mnenju ravno prav.
Punce, jaz tudi ne vem kako je že oktober… Dajmo si ga narest lepega. Sem našla en srž problema mojega čustvenega hranjenja. Delam na tem, zato sem malo manj tukaj.
Prvi alt.. Vem.. Sem v podobnem zosu. Kako fajn motivacijsko branje zvečer pred spanjem? Mene to vedno spravi v pozitiven pogon.
Imamo vse mal pavze, zgleda…
Jaz sem začela kar fajn popuščat, kar je definitivno posledica tega, da sem “v slabi koži” zadnje čase. Se trudim zavestno delat na pozitivnem mišljenju, ampak to je pravo garanje, ko se ti podijo po glavi same črne misli. Ajejejej. Ampak bo, se bom skopala iz tega, ker sem po naravi pozitiven človek 🙂 Tale naslov “motivacija za vsak dan” pride prav tudi na drugih področjih.
Za začetek sem si začela spet pisat, kaj pojem tekom dneva (malo tu, malo tam, pa še mal zvečer dodam – melodija od Neishe ;)) in upam, da bo delovalo, da bo bremza prijela. No, saj migam kar dost. Sem si septembra vodila evidenco na to temo in na koncu zračunala, da sem povprečno migala 50 min/dan – vsak dan v septembru (pretežno hoja).
Branje pa zadnje čase zanemarjam, čeprav imam fajn knjige doma. Ampak jebela, če že berem, me privlači pa branje poezije Mile Kačič (taka, da se ti spet milo stori). Al smo ljudje čudni patroni. Privlečem jutri na dan eno staro dobro knjigo “moč pozitivnega mišljenja”, ki jo že dolga leta uporabljam za motivacijo oz. sem res kar zozabila nanjo.