Helou!
Punce hvala za razumevanje in spodbudo, vedno znate 😉 Seveda bom vztrajala, samo sem malo naveličana glede skakanja okoli enake cifre. Če bom kdaj prišla pod 80 častim!
Matruška imaš prav, meter bom začela uporabljat in ga bom vse bolj zategovala 😂😂😂
Pred mano je nor vikend na drugem koncu Slovenije, po prejšnjem delavnem bo tole sploh en super vikend.
Prvi alt, žal mi je da imaš slab dan. Ne nagradi si še slabe vesti na rame, si pač rabila instant pomiritev, naslednjič boš drugače.. Na, en objemček zate 🤗
In Mirjana, vračam pozdrave, hvala ker ste z nami.
Pripenjam citat, da ne bom iz konteksta kaj narobe vzela. Cel odgovor je pa v temi o luninih me ah.
“Tole slednje je najtežje, ker zahteva spremebo globoko zakoreninjenih mislenih in vedenjskih vzorcev in navad. Kar je potrebno popraviti je: izboljšati odnos do sebe, spremeniti dodrugih ljudi in sveta na splošno. Ponavadi težo nekako zmanjšamo, centimeri se kar odštevajo, vzdrževati je hudo težko. Ker žal, debelost je, v psihološkem smislu, bolezen odnosov :(“
Prvi alt, upam da si nabrala novih moci in stopas naprej!
Štefka, ne dvomim, da ne bi prebila magicne meje! Kolko cm manj ze kaze meter? 😉
Glede debelosti in odnosov, se pa popolnoma strinjam. Pri sebi opazam (mogoce zgolj naklucje ali pa ne), da sem od tistega cetrtka, ko sem izjokala marsikaj, najmanj dvakrat dnevno na wc-ju. Pogosto pa tudi trikrat. Prej sem imela eno dnevno seanso 🙂 Saj pravim, ni nujno, da zaradi tega, ampak morda pa vendar le zna biti tudi kaj na tem. In zvecer se nekako malo pobozam (v mislih), cesar prej nisem nikoli pocela, obcutek da sem ok, da sem lahko nezna s seboj. O konkretnih rezultatih pa ne morem porocat, ker se ze nekaj casa nisem tehtala. Meter pravi da je nekaj manj. 🙂
Lepo nedeljo vsem. Jaz bom migala! Hrana je tudi po planu, tako da zaenkrat se drzim obljube. Se jutri! Ajde, dajmo.
Aha, samevam trenutno. Nič hudega. Lahko pa malo potožim, da ne bom vedno samo nabijala kako super mi gre 🙂 No, sem stopila na tehtnico in očitno sem tudi jaz naletela na zid. Nič. Nič. 74,6 pa pika. Me je razočaralo priznam in ni se lahko sprijaznit. Kako, če pa prebava dela bolje, pazim na zmernost in kvaliteto in še migam?! Ampak ok, ne bom imela izpada, bom poskusila nadaljevat na potrpežljiv način. Konec koncev je že nekako navada bolj zmerno jest. Upam pa, da bo kmalu rezultat tudi na tehnici, da me malo zmotivira. Rada bi zlezla še bolj proti 70… Ker številka pod to, je pa že tako lepa 🙂
CIlj: nadaljujem z miganjem in zmernostjo do konca tedna. Tehtanje v ponedeljek. Rabim premik, potrditev. Včasih lahko dva meseca mineta brez potrebe po tehtanju in rezultatu, ampak tokrat pa rabim…
Ma ja … 🙁
Mogoče nasvet za zid (tudi jaz bi morala zdaj to naredit) – odpovedat se kruhu in drugim OH – V CELOTI! Popolnoma! Vsaj za teden, dva. Potem se premakne, preverjeno. Poleti mi je šlo. Samo me je, žal, spet zvilo. Ampak deluje pa res. Vse ješ, kot bi običajno, le brez kruha in cukra. Druge OH tudi raje ne …
Hvala Bralka, tak zid sem že imela, ko je bilo treba pod 80. In od takrat že ne jem kruha (mogoče max en kos na teden). Sladkarije tudi uspešno zdaj slabih 14dni, testenin skoraj ne jem 🙂 Danes naprimer: banana in peceno jabolko s cimetom za zajtrk, jabolko in kos sira za malico, tofu z gobicam, papriko in cebulo za kosilo in hrenovka, melancan in solata za vecerjo.
Jutri pa grski jogurt z zlicko medu za zajtrk, jabolko+sir za malico, jajcka z jurcki in melancanom + solata za kosilo, vecerja pa se ni sestavljena. Tako nekako. Vesela bom komentarjev na jedilnik. Enostavnih OHjev res ne jem veliko, zadnjega pol leta. Od sadja pa trenutno jabolka 1/dan (banane 1x na teden). Migala vceraj 2h in danes 2h po gozdu v lovu za jurcki, jutri tenis.
Upam da tale zid ne bo tako trd kot tisti zadnji, uf, sva bila bitko pol leta, da je padlo pod magicnih 80 🙂
Vesela bom kaksne pomoci pri podiranju 🙂
Matruška. ful ti privoščim, da se ti št. na tehtnici premalnejo navzdol. Sem jaz mislila, kako se pridno odpovedujem kruhu, ker ga imam “le” 5 x na teden za zajtrk ali malico. Pa vidim, da to do gležnjev ne sežem… Včasih se res zdi, da se trudimo na vse pretege, pa nikamor ne gre. Meni se zdi tvoj jedilnik ok. Kaj pa pijača? Jaz se držim vode, le občasno še kaj drugega. Če mi je usojeno, bo šla še kaka kg dol. Sem pa trenutno v takem stresu na šihtu in doma, da mi hujšanje res ni prioriteta. Se pa spomnim tudi na to in skušam ne popoščat…
Ko sem jaz doživela zastoj teže, zid, ko ni šlo dol več kot 1 mesec sva z možem odšla za obletnico tisti vikend na pico, pa v nov Lesninin center in zraven še na kosilo (xxl šnicl) in ko mi je šlo že kar na jok ok razočaranja mi tašča prinese odlično domačo baklavo..
Ko sem stopila naslednjič na tehtnico
sem imela 1,5 kg manj.
Nevem kako.
Mogoče je telo rabilo malo prebavnega zagona. (Da naj šokiram malo telo in prebavo mi je predlagal fant, ki je izgubil 40kg)
Ne da sem ga dobesedno ubogala, splet okoliščin je bil tist vikend tak.
Ob takem jedilniku ni vrag, da se ne premkne dol. Samo rade bi, da bi se nam odvijalo veliko hitreje…
Saj smo vse neučakane. Te popolnoma razumemo.
Mi se trenutno doma dajamo z virozami..kar se pozna tudi na tehtnici.
Izkoristimo lepe in tople dni, vztrajajmo naprej,…
Pa še ena za hec:
Ko nam hujšanje ne gre najbolje, ko gre počasi, ali pa še to ne, odgovorimo komu, ki nas vpraša kako nam gre shujševalna, rečemo da pač hujšamo pravilno. POČASI
Hvala punce, super ste.
Joj stres prvi alt, upam da se kmalu umiri zadeva! Glede kruha pa, tudi jaz nisem kar naenkrat odrezala, ampak postopoma. Se pa da. V kar skoraj nisem vrjela.
Dojeca, cimprej se pozdravite! Šokirala sem prebavo 14 dni nazaj sem imela nekaj bolj off dni, mi je poznan ta koncept in obicajno deluje tudi pri meni.
Sej bo. Hahah, pocasi. 🙂
O punce, pridne!
MOram najprej tvoj jedilnik kometirat Matruška…mene bi kap. Si ne predstavljam, ampak SVAKA ČAST! IN punce ve ste tud super s tako spodbudo…
Skratka jaz vidim, koliko imam še rezerve :-))) MOj jedilnik ni tako zdrav. Se trudim, uporabljam zdrave sestavine, ampak dokler so otroci majhni tudi njim prilagajam jedilnik. IN če je na mizi kruh za zajtrk se ga ne odrečem. PA še kdaj vmes. Ampak sem mnenja, da moraš odrezati počasi. Ker potem lahko postopoma zgubljaš težo. Če vse naenkrat oklestiš, potem je sicer šok in zgubiš kile, ampak nimaš več kam naprej. Tega se nikoli nisem šla. Matruška, to ne leti nate, vem, da si šla počasi in zato si tudi tako uspešna! Bravo! Tvoj zid se bo kmlau podrl kot hišica iz kart.
Sprašuješ kolik sem izgubila po metru…ne vem. Se bom danes zmerila in stehtala in potem začnem z rednim 20 minutnim treningom na dan…ahahahahah.To sem sicer mislila resno 🙂
Sem pa od začetka moje borbe zgubila 2 kili 🙁 Samo dve kili. Ampak kaj čmo, se sekiram občasno, ampak tokrat ne. Ko bom enkrat zares padla not bo šlo, v to sem prepričana.
DAjmo!Podrimo te zidove!
Saj ravno to mi da mislit, da mora bit pri zgubljanju kg še nekaj več, kot prehrana in miganje. Ker verjamem, da bi marsikdo, ki bi jedel enako, kot jem jaz, bil že zdavnaj na idealni teži. Pri meni pa počasi, uf kako počasi. Sej ne rečem, se premika, ampak glede na vse, bi moralo it hitreje. Torej kaj zavira moje hujšanje? Zakaj telo tako težko puti novemu kg da odide? In zakaj ravno pri meni! 🙂
Štefka te podpiram, brez sekiranja! Pa pozitivno, kot trenutno. Jaz se bom pa tudi potrudla in vztrajala. Dodatno pa ne mislim omejevat, ker sem tudi že sama ugotovila, da lahko potem na koncu poješ samo še pol mandeljna na dan, če ne se že rediš 😉 Mogoče pa kakšen očiševalni dan vmes… za presekat, hihi.
Hejho, hejho, na delo zdaj gremo… s krampom in macolo, zid podiramo!
O, Matruška, tako lepo si zapela, da se moram oglasit 🙂
Pa še Štefka nas je prišla pozdravit, kar je zadnje čase že praznik 😉
Doječa, v vsakem hecu je (vsaj) pol resnice. Langsam, aber sicher.
V glavnem, zagotovo je tako kot pravi Matruška – mora bit še kakšen dejavnik pri hujšanju, ne samo hrana in gibanje. Preizkušeno, videno, doživeto. Tudi sama sem že zaznala, da se kdaj trudim in odrekam in ne gre nikamor, po določenem času, pa niti ne opazim, da delam kaj bistveno drugačnega, pa vendarle odleti kakšna kilca. Torej vztrajat je treba. Mogoče nam telo v začetku ne verjame, da mislimo resno? 😉 Al pa mogoče jemo take sorte hrano, ki veže več vode nase in potem se tehtnica ne premakne. Kaj pa jaz vem.
Matruška, s čim bi ti presekala? Očiščevalni dan? Misliš post? Morda z luno? Verjetno tud predlog Bralke ni švoh (za tiste, ki se bolj redno prehranjujemo s kruhom ipd.)
ja fino sem zvabila vse na forum 😉 tudi meni je všeč, da smo glasne.
Ja v mislih sem imela post. Ampak meni je biti samo na vodi prekruto, zato si naredim sadno- zelenjavni post (in si dopustim tudi zelenjavno juho npr) 🙂 Vseeno sem lačna, nič bat 🙂 Sem preverila, v torek 25ga bo polna luna. Ok, podpišem.
Haha prvi alt, imaš prav, grozno neredna sem zadnje čase. Sploh ne ve kako tako hitro minevajo dnevi. Pa hočem napisat, pa je kar naenkrat par dni naokrog.
Drugače sem v dobri koži in jem bolj zavestno in manj čustveno. Precej manj kot prej. Ga. Mirjana mi je dala nov zagon z njenimi članki.
Se pa res spravljam k neki redni rutini. Še za otroke jo komaj držim , pa je že skoraj september okrog. Se bomo navadili.
Danes sem bila na Šmarni, mater se mi zdi da je vsakič višja 😂. Saj ne, sam mi je vedno težko. Tudi čez vikend sem lezla v hrib na drugem koncu Slo. Hrana ok. Zamerila sem se, zdaj pa počasi k planu. V ponedeljek začnem 😂😂😂.
Lepo bodite in se res zmenimo za torek, ok?
Hej!
Mislim, pa tudi brala sem o tem, da telo na neki točki začne “šparat”, ker se ustraši, da bo dobilo premalo. Morda zadržuje več vode v telesu za nekaj časa. Takrat res ne smemo popustit. No, jaz sem kraljica popuščanja 🙂
Ta kruh je res hudič. Tako pravi tudi sodelavka. Njej je kar uspelo shujšat z opustitvijo kruha. Jutri vprašam za podrobnosti. Samo je res težko brez kruha … vsaj meni, zjutraj. 🙁
Štefka si me razveselila s torkom! Daj da ne bom sama srebala zelenjavno juho 😉 Pa pojvalit te morem, “veliko manj kot prej” to je lep dosežek. Mene je včasih kar strah: kaj sploh še lahko opustim od hrane? Po drugi strani pa ugotavljam, da res ne rabim več toliko kot nekoč. Tudi emšo se strinja 😉
Bralka, glede kruha… jaz sem najprej preklopila na rženega (korošec mercator) . Približno eno leto sem jedla 80% samo tega namesto belega. Potem je bilo lažje izključiti še tega. Presenetljivo ugotoviš, da se da bakalar, topljen sir, kislo smetano, maslo, bilo kaj, namazat tudi na papriko 🙂 je pa res, da je treba več truda, ker to pomeni več zelenjave. Priprava je pa zamudna. Nisem si predstavljala da ne bo namočila sveže žemlje v pečeno jajce. Zdaj si prepražim čebulo, papriko, melancan ( kar je od zelenjave na voljo) in čez spečem jajce, naribam še parmezan ali sir, in garantiram, da si sit še lep čas. Kar pogumno! 🙂