Prvi alt… danke furs Fragen…Es geht. Joj me ne, je pa težka tale nemščina.
Nič si ne moreš pomagat, če znaš angleščino.
Drugače že dva dni mirujem, jem ko…ker zaključujem s službo in delam po 12 ur za rač, sem crknjena. Do novega leta moram vse urediti in potem čao. Danes imam sestanek z direktorico glede mene in mojega dela.
Drugače otroci doma, jaz od doma… katastrofa. Imamo veliko stanovanje, vsak na svojem koncu za svojem računalniku, a je treba pomagat za solo. Tole ni ok. Sin je 9 razred, prej bil odličnjak, zdaj ma že tri dvojke… znanja ni, zahteve velike… ni mi jasno, kako bo speljal to leto… gimnazijo smo itak črtali. Delajo sproti za šolo, utrjujejo pa nič.. mah kar nekaj izzivov bo treba premagat.. težko je to leto, samo zdravje nam naj služi.
S kilogrami skačem, gor dol, danes sem spet blizu 75… ah… sicer srečna da vzdržujem. Smo na vezi.

Bralka, ja, kašelj je zelo značilen za Refluks. Jaz sem fajn kašljala marca, glih med korono, haha. Kaj lepšega, da pol ja razmišljaš se te neumnosti zraven.

Zdaj spet pokašljujem, samo zdaj ko vem kaj je, mi je lažje. Tko da ne skrbi s korono. Imam okoli sebe več kot 10 bolnikov, če vas kaj zanima, samo vprašajte.. 🙈.
Celo eno težjo obliko korone pri mladi prijateljici mojih let. Res super.. Eni pa se kar sanjajo o zarotah in politiki. Namesto da bi skrbeli zase in za svoje bližnje in se držali osnovnih ukrepov… Eh, brezveze.

Aja, no, sem zašla. Nimaš kaj veliko za naredit, poskusi s kako žličko sode bikarbone. Drugače je kašelj zato, ker je požiralnikova sluznica vneta in te to draži. Tudi ko zmanjšaš kislino, ni takoj bolje. Ker se mora še sluznica zacelit. No, tako si jaz predstavljam. Poskusi še držat ukrepov.. Ne tako kot jaz, ko samo govorim o njih in vse vem… Grrrr.
Torej ne začinjene in mastne hrane, nič kave, mali obroki, 3 ure pred ležanjem ne jest, čimmanj svežega sadja in zelenjave. Pa še kej, če si sama ugotovila, da ti škodi. Aja, sklqnjat se ne smeš po jedi. To se velikokrat zasačim, da se skloni in pol mi butne gor.
Imaš še ti kako idejo?
Saj bova zmogli tole.. A ne?

Tole s korona šolanjem je res zoprna reč. Ravno danes sem razmišljala, kako je bilo večini ljudi, ki so delali od doma, pa se otrokom težili s šolo. Jaz sem srečnica. Sem bila v prvi karanteni doma, in zdaj sem spet. Tako da me nič ne skrbi, bomo uživali, kolikor se bo dalo. Samo da ostanemo zdravi.

Sladkorcek, kako je šel sestanek s šefico? Se ti obeta kaj novega? V katerem fohu pa delaš? Farmacija?
Vsekakor upam, da se ti kaj novega ponudi čimprej… ✊

Tale karantena bo pa na začetku huda, dokler ne ujamemo spet ritma, potem bo lažje. Ko se naredi nek dnevni red in vsak ve, kaj mora početi.. Da ne zgubljamo energije tam kjer ji treba. Tudi otroci morajo “past noter”.

Štefka, jaz delam v eni od firm bivše železarne, upravi.
Sestanek je bil, pa ni bil uspešen. Urejujemo stvari za oddajo. Mah.. danes me neki grlo boli, sem eno travarico zlila vase, upam da bo ok. Samo zbolet nesmemo.

Sladkorcek, upam da je grlo boljše..
Poznam eno firmo, ki se zapira konec leta, pa sem pomislila, da je to tvoja firma.
Škoda, da ni bil sestanek namenjen idejam, kam te bodo dali.. To sem upala.

Vikend za nami.. Še dobro da smo bili danes ven iz občine, ker od torka naprej ne smemo več, jao.. No saj, tudi v naši občini je ogromno za videt. Ne bomo jamrali, tole bomo preživeli, kot vse ostalo.
Lep začetek tedna vsem!

Cel sestavek sem imela napisan, pa sem nekaj pritisnila in je izginil!!! Ugrhrhrhhrhr. Zdaj pa nimam volje, da grem od začetka. Zato bom kratka v svoji jezi; “dan po dan”, ta pristop rabim trenutno tudi jaz!

Držite se dekleta.

Stefka hvala! A vmes pa nisi kašljala, med marcem in zdaj? Meni je namreč čudno zato, ker prej nisem, zdaj, ko imam zdravila, pa ja. Ampak čutim kot tisti cmok v grlu, kot da tam nekaj ni sproščeno …
Sicer pa sem končno “uradno” pod 73! Malenkost sicer, pri Sentočnik 72,8, ampak vendarle. Gre počasi, ampak gre. Je pa rekla, da je važno to, da gre dol, vendar naj vseeno vzamem to na tak način, da bo življenjsko. Ni hudega, če teža malo stoji, da le gor ne gre.
Mi pa vse, kar se dogaja, malo načenja živce, malo anksiozna postajam, se poskušam ubranit, se držim nad vodo.
Držite se!

Kje ste punce? Upam, da zdrave in ok.

Bralka, verjamem, da le redko kdo ni anksiozen v teh dneh. Vse bo dobro. Cim veckrat se moramo umiriti, sprehod, dihanje, karkoli nas pomirja… Da malo odklopimo. Drzi se.

Nimam nic kaj pametnega za povedat. Pohvalit se ne morem. Prej se lahko malo pograjam, ker se vedno nisem zmanjsala porcije glavnih obrokov. Smo si pa zadali cilj, ta prihajajoci vikend res izkoristimo za okolisko naravo! Komaj cakam.

Oglasite se kaj…

Hej, mi smo zdravi. In nameravamo tudi ostati. Zdajle res ni za zbolevat.

Jaz bluzim na polno. Na vago sploh ne upam 😂. Ampak danes zjutraj me je prešinilo, da se moram umirit, vzeti situacijo, takšna kot je. Predvsem moram nehat buljit v telefon, ker mi jemlje energijo. In zaenkrat je počutje 100x boljše. Kako lahko mala sprememba naredi veliko. Tudi jem avtomatično potem bolj zdravo.

Jah no jah… zavestno vemo, da nam ni nič hudega, dokler smo zdravi in lahko delamo. Podzavest dela na polno. Pa tudi delodajalec redno skrbi za dodatni pritisk. Ah no. Hujšanje? Da se le ne bi zredila.

Pri meni nič novega, nič drastičnega. Zaenkrat zdravi, me pa muči glavobol in meki kislina. Preveč kave in sladkega. Kile stojijo. Sem dva dni pridna, tretji dan pa ne. In potem znova. Čuden čas je tole. V službi pospravljam in delam na polno. Sem morala popisati kaj vse delam. Težko je zdaj najti službo. Drugače pa bo spet pestro v ponedeljek pa bodo počitnice ali pa sola. Res je ful naporno tole. Ostanimo zdrave!

Ja drage moje kje ste? Upam, da niste obupale.. jaz se borim naprej!

Moram priznat, da je tehtnica kar prizanesljiva z mano, glede na to, kako se prehranjujem. 70,4 je kazala včeraj zjutraj (oktobra se skorajda nisem tehtala). Ta teden sem bila tudi pridna z vajami / jogo. Med tednom sem jo izvajala vsako jutro cca 20 min. Hojo ohranjam vsaj 1x dnevno. November je tu… fajn bi bilo najt en način, kaj počet, ko ti nekaj “manjka”… kak predlog? Mene redno potegne k hrani.

Sladkorcek, nisem obupala. Sem pa obupna. 🤦‍♀️

Prvi alt, tako rada bi ti dala kak dober nasvet, idejo, kaj narediti, ko nam nekaj manjka. Tocno vem o cem govoris. Mene zal zadnje case v takih trenutkih najdes le ob hrani… skoz sem lacna. Poleg vsega se mi zdi, da vec kot jem, bolj sem lacna. Groza. Cisto sem popustila.

Morem mal razmislit, tole trenutno stanje tocno vem kam pelje… cimprej morem ukrepat. Samo kaj ko trenutno nimam motivacije.

Res edino, kar me drzi nad vodo, so dolgi cudoviti jesenski gozdni sprehodi.

Upam, da se kmalu oglasim z narctom, idejo ali vsaj z vec motivacije!

Drzite se punce!

Meni je včeraj ratalo preživet brez večernega grickanja. In ker smo bili ravno 1. v mesecu, bo tole moj plan za november – grem dan po dan, s ciljem, da je večerov brez prigrizkov čim več, sploh tekom tedna. 💪
Sladkorček, prav občudujem tvojo voljo – glavoboli, negotovost in sočasno ful dela v službi, pa še otroke v OŠ, ki te rabijo, imaš. Ti imaš energije za izvoz. 👏
Štefka, ane da delaš kljukice, magari pri predalih? 😉
Matruška, hoja po gozdu je carska. Prav neverjetno je, koliko ljudi se še sprehaja takole v mraku ali pa že v temi. Zgleda, da vsi rabimo to energijo. 🙂
Ajde, gremo ženske! Imejmo se rade in poskrbimo zase. November je naš.🍂

Sem vam napisala cel spis, pa me je spet vrglo ven… tale med over ne dela ok… zdaj se mi pa ne da ponovno pisat…

Včeraj sem se skoraj uspela rešit večernih “prigrizkov”… željo po nečem sem rešila s sadnim jogurtom in banano. Vsaj izbor ni bil najhujši. Sem pa bila pridna z miganjem. CCa 2 h hoje, 3 h fizičnega dela okoli hiše in še 20 min joge. Čutim posledice (od dela seveda…). 😉
Upam, da se še katera oglasi oz. da vsaj tiste, ki ste pripravljene še pisat, ne bo spet ven metalo. Poznam ta občutek…

ok, bom jaz poskusila srečo s pisanjem in objavo le tega. Bom za vsak skučaj sproti shranjevala napisano. 🙂

Prvi alt, dobro si se tole namigala. Jogo obvladaš, ali si pomagaš z raznimi vajami iz spleta? Jaz sem tako zakrnela, da se mi že najenostavnejše vaje zdijo znanstvena fantastika. Vedno sem imela rada šport, samo raztezanje ali ogrevanje pa mi ni nikoli dišalo. No in morda je ravno zato zdaj prišlo do poškodbe…

Zdaj ko ne morem na tenis, imam nareč čas da saniram vnetje, ki se mi je pojavilo v narastišču ahilove tetive (Haglundova peta)… zoprna zadeva (traja že od pomladi), ki boli tudi ko miruješ, sploh pa zjutraj je prvih nekaj korakov do wc-ja kar velika muka… tako da zdaj masiram, mažem in razgibavam in upam, da se vsaj malo umiri zadeva. Na smrt me je strah, da bi morala zaradi tega prekiniti s tenisom za dlje časa…obeti pa pri tej zadevi niso prav rožnati, je kar dolgotrajen proces zdravljenja, pa še to ni nujno da se sploh kdaj povrne vse v normalno stanje. 🙁 Človek, bi moral samo mirovat in pozabit na vse športe razen plavanja oz. kjer ne rabiš superg… Ampak seveda, ne morem biti samo pri miru, sprehodi me te dni držijo v luft,… no vsaj od teniških superg se bom malo odpočila, in upam da že to prinese izboljšanje. In pa normalno, tudi nižja teža, bi najbrž kar dobro razbremenila peto in podplate…

Razmislek glede mojega slabega prehranjevanja je obrodil nekaj sadov. Tako imam tudi jaz par dobrih dni za seboj. Spet premorem neko zmernost. Tudi jaz sem včerajšnjo večerno lakoto dokaj supešno premagala z navadnim jogurtom in ovsenimi kosimiči.

Za naprej se morem disciplinirati in načrtovati in pripraviti obroke vnaprej. Brez tega, se bom težko premaknila… Torej nekaj volje je nazaj. Kot berem enako uspeva tudi tebi Prvi alt. Sladkorček, upam da se je tudi tvoja “izginula” objava nagibala v to smer…

Oglasite se še kaj. Morda pa le prihaja eno boljše obdobje za odmetavanje kg… 🙂

Matruška, na jogo sem hodila 8 let po sistemu Joga v vsakdanjem življenju, tako da sem veliko znanja odnesla od tam. Sedaj osvežujem to ob knjigi, ampak se težko sam spomniš na vse – pravilno dihanje, prava drža, kam naj gre pozornost,… tako da to, kar izvajam, ni povsem prava joga. Je pa bolje kot nič. 🙂

Helou!
Punce, zadnjih 14 dni je bilo pa tako zoprnih, da že dolgo ne. Ujela sem se v neko luknjo. Verjteno je večino povezano s službo… No, da ne grem v podrobnosti. Brez volje, za vse, za migat, za dobro jest, za bit ok. Eh…čisti down. NO, pa imam na srečo prijatelje, ki so psihoterapevti…pa so mi razložili, da je to normalno in ok in da si dejansko moram pustiti bit down in preboleti, kar me je doletelo. Ker če ne prebolimo, potem vlečemo s sabo. Glavno mi je, da sem zvedela, da je to normalno. In celo pravilno…uf, še sreča, da to bluzenje ni bilo zastonj :-))))

Kile…75…to je kolateralna škoda. Torej sem pridobila 3 kile.

Ampak zadnje par dni čutim, da sem zaustavila pot v prepad…da ne jem iz zalosti ali tolaženja, ampak samo jem. Še vedno ne ravno dietno, ampak …ne vem sploh kako nej to opišem. Zakaj jem v takih obdobjih. Zakaj pa ve jeste preveč? A ste se kdaj vprašale..takrat ko greste zavestno po čokolado ali kaj drugega..kaj vas žene?
Pri meni je to nek filing, kakor da se “kaznujem” ker nisem ok. Kot da ni ok, da nisem ok. Da mi je vseeno zame, da si nočem pomagat.
Po pogovoru s kolegico sem ugotovila iz kje to izhaja…in sem ful vesela. Saj ne, da bo zdaj kar ok, ampak vsaj vem, kaj se dogaja takrat v moji glavi in zakaj.
No, upam, da vam ne težim preveč s temi “globokimi”..ampak meni pomaga.

Spet pospravljam…prej tudi teh kljukic nisem delala prvi alt 😉 No, malo sem, ampak ne v taki meri kot bi morala (…moj notranji kritik se spet oglaša, hehe).

Realno, nisem še na konju, ampak delam male korake. Za zjtrk ne pojem treh kosev kruha, ki bi mi pasali, ampak samo 2 😀

No, napišem še kaj več. Sem vesela, da ste aktivne na forumu, upam, da bo tako tudi naprej. Meni bi pasalo malo debatirat 😉