Motivacija za vsak dan!
Evo me. Ne gre in ne gre ne hrana ne miganje. Pa zgleda sem se pod stresom al nekaj, ker ponoci ne spim (maksimalno le 4 ure), cez dan se pocutim slabo tako psihicno kot fizicno, da sem krneki. Tako ze 4 dni. Naporni dnevi so bili za mano, jutri zgleda bo konec. Tako, da upam, da je se kaj upanja zame.
Prvi alt, le spremljaj forum, in oglasi se sem in tja. Privoscim ti, da kmalu vsaj malo izprezes in upam, da to da trenutno nimas neke motivacije ne pomeni, da zapravljas dosezen rezultat. Vsekakor priporocam vnaprej nacrtovane/pripravljene obroke, pa ce je to samo kaksna juha, ki jo imas nekaj dni na voljo, kadar pride “stresna” lakota… da ves da lahko posezes po necem kvalitetnem, toplem.
Pikapolonica, tudi ti imas podobno situacijo kot Prvi alt… enako svetujem, poskusi najti toliko motivacija, da si pripravis vsaj en ok obrok. Na ta nacin se manj obremenjujes se s hrano, ob vsem ostalem stresu. Ampak razumem, da pridejo dnevi ko res ni volje, da zvecer se stopimo za sporget… kaksna juha/enoloncnica v vecji kolicini te lahko resi skrbi glede kuhe za nekaj dni…
Obema zelim, da cimprej zadihata!
Bralka in Stefka vama pa cim manj neprijeten pregled…
Jaz opazam, da se mi je zmanjsal trebuh, kar je super, ampak je cilj se tako dalec… sej veste, ko bi najraje ze jutri bila tam… vse mi je prepocasi… prepricujem se, da morem biti potrpezljivejsa in da smer je prava, bljiznjic pa zal ni…
Zaradi bolecin v roki, bom morala spustit tenis… 🙁 tako da morem nujno nadomestit izpad s sprehodi, dokler ne bo bolje z roko…
Drzite se punce!
Matruška, super za trebuh. Do nivega leta se bo obrnilo tipi top in s tvojo vztrajnostjo boš zihr že v prenovljeni garderobi. Držim pesti, da bo roka čim prej ok za tenis. 💪
Drugaće pa imaš prav – moram res pazit, da ne zapravim pridobljene teže. Obroke imam sicer ok, načrtovane, je pa res vedno pri roki še kaj sladkega.
Aja Štefka, si si že opomogla od 2000? Meni se hribi letos tako izmikajo…
Pikapolonica – v takem času vsak uspeh šteje. Sprehod meni dvojno dobro dene in danes je prvi že za mano. 😉
Lep in uspešen dan vsem.
Ojla punce!
Jaz sem imela spet malo pauze zaradi migrene. 16.9 mam akopunkturo v SGju. Drugače izvajam take bolj mirne sprehode cca 1 uro na dan, primerno jakosti glavobola. Kile stojijo, malo spet gledam na prehrano. Jaz tako nerada kuham, tako da vnaprej pripravljanje obrokov mi predstavlja muko. Če bi živela sama si jaz sploh nebi kuhala… grozen odpor imam. Pa moram občasno kuhat kar za številčno družino in pravijo da ful dobro kuham… čudno.
Pikapolonica, saj bo. Pridejo dnevi, ko odpoveš in skoraj vržeš puško v koruzo, samo dlje ko prideš pa več ko shujšaš prej se pobereš ker nočeš zavreči vsega truda. Samo po padcu naslednji dan naprej v borbo. Pa gledat, da se ne vleče cel teden. Pa kak sprehod narediti, pa je bolje.
Matruška, zmanjšan trebuh je super. Jaz sem si pomagala z namočenimi suhimi slivami in se pozna pri prebavi, samo moraš biti res dosleden. Roke pa upam, da bodo čimprej ok za tenis.
Štefka 1, čestitam za 2 tisočaka. Čudoviti razgledi so tam zgoraj. Upam, da tudi gastroskopijo čimprej opraviš.
Prvi alt, nič hudega če je motivacija na čakanju, te bo že ujela. Meni je motivacija tudi to, ko vidim kako je katera znanka shujšala in je fit. Kar veliko jih letos hujša in so tudi ful uspešne, tako da tudi mene motivirajo.
Bralka iz Kranja, tudi tebi vse dobro pri gastroskopiji. Sej tudi samoplačniško potrebuješ napotnico ali ne? Drugače pa prepogosto ta pregled odsvetujejo.
Pogrešam sam hvalim se!
Lepo se imejte!
Odvisno od predhodnih zdravstvenih težav. Postopek je sicer dokaj enostaven in varen. Za brez simptomov, preventivno je na 5 let. Pogostost pregledov je odvisna od značilnosti bolezni. Nezapleteni pregledi 1 X letno, 2 -4 X peptične razjede, ali če je kak operativni poseg… FGS (fibrogastroskopija) pa se opravi samo takrat ko patologije ni možno odkriti z drugimi diagnostičnimi metodami.
Jaz bi poklicala osebno zdravnico, povedala da bi opravila po 3h letih pregled in naj ti da napotnico. Zakaj bi plačevala, če imam v izvidu napisano kdaj ponoven pregled. V kolikor pa ni potrebe zaradi ne težav pa toliko bolje. Odloči se pa tako vsak sam.
Bralka iz Kranja, jaz mislim da je bolje to narediti na napotnico in da te vodi zdravnik specialist. Zakaj bi nekaj plačevala, če ni potrebno. Denar lahko investiraš kam drugam, razen če ti le-ta ne predstavlja težav. Na gastroskopijo prideš relativno hitro, zato če nimaš resnih težav tebi ne bo težko počakati par tednov dlje ali pa tudi to ne. Ko se naročaš pa tako poveš h komu želiš. Ponavadi upoštevajo željo.
Imaš sicer prav, ampak saj mi je itak specialist rekel, naj pridem čez 3 leta na kontrolo? 🤷♀️
Hmmmm
Že pišem svoji zdravnici!
[/quote]
Imam napootnico, tudi za določenega zdravnika sem že prosila, čakam datum.
Hvala ti!
Malo mi gre na živce, ker so se težave pojavile točno po 3 letih. Ravno zdaj, ko sem se umirila s hrano. Je pa res, v službi so novi šefi, zaradi katerih včasih kar čutim krč točno tam, kjer čutim neko bolečino. Na dopustu se še spomnila nisem na želodec, res!
Upam, da ni kaj hudega. Malo sem nagnjena k paniciranju 🙁
Bralka iz Kranja… super termin! V kolikor se bodo pojavile težave, jih bo do takrat več, če se bo pa umirilo, bo pa tudi ok. V kolikor bi bilo pa nujno boš pa šla pod nujno pa kam drugam. Ni v slo samo en dober specialist. V primeru nujnosti se pa človek tudi kam dlje pelje a ne. Kot sem rekla, sedaj je datum in pregled pod streho, pa malo bolj na izi naprej. Nič selirat na zalogo (to delam jaz, pa tudi vedno manj). Pa morda kak dnevnik vodit glede težav, kdaj kako… to so tudi dobrodošle info za zdravnika.
Jaz sem si tako morala delat zarad glavobolov, se navadiš. Pa tudi ko je zapisano točno ves kaj povedat zdravniku, ker včasih se mi je zgodilo, da kaj nisem povedala in sem se šele doma spomnila. Termin bo čisto ok, to je dva meseca pa pol.
Kako pa ste ostale punce?
Pikapolonica, stefka, prvi alt?
Jaz sem danes spet malo telovadila doma, je bilo prav super. Kadar mam migrene ne gre funkcionalna vadba, samo sprehodi… hrana bolj tako tako… kile enako… imam pa konec meseca meritve na taniti, tako da bom izvedela koliko mišične mase sem pridelala od lani. Komaj čakam.
Ojla ekipa. Malo sem prisla k sebi, ponoci spim, ni mi vec slabo. Tako da to je uredu.
Vceraj sem sla na en manjsi hrib, prvic, da se nisem rabila ustavljat na zadnjem (strmem) vzponu. Tako, da sem bila zelo zadovoljna. Hrana je pa tezava. Velika. Nisem se tehtala, a sem dobila nazaj 3 kilograme, kar mi jih je uspelo zgubiti. Vidim po oblekah in cutim po sebi. Skratka prehranjujem se po starem – slabo in obilno. Po eni strani mi je hudo in se bi rada resila, po drugi pa mi je vseeno.
Ne vem kaj naj storim, ne vem kako…
Telovadim pa tudi ne, ze en teden. Razen to, ko sem sla vceraj na hrib. Ni motivacije, ni prave zelje, ni nicesar. Pac, sem nesposobna.
Hvala Sladkorček, res ti hvala!
Sicer pa o kilah nisem že dolgo nič napisala – sem še vedno na minus 11, malo stoji zdaj, na telovadbo hodim, sprehodi s psom pa so malo krajši, tudi on je imel neke težave s tačko, zdaj je ok, je pa res, da smo rabili ta teden, da vidimo letošnje urnike, če bo treba sina kam peljat ali bo šel lahko sam (časovna stiska). In šele zdaj sem po dopustu uspela malo prej začet hodit v službo, da ne visim več do 17.00.
Tako, upam, da se spet vse uravnovesi in gremo dalje! 💪🏻
Punce, pozdravljene,
danes prvič berem vaš forum in zdi se mi, da ste prijazne druga z drugo in uspešne. Rada bi se vam pridružila, saj sem globoko zabredla in pri 168 cm, nabrala 93 kg. Boli me seveda križ, predvsem pa peti. Naveličana sem prenašati to težo okoli in želim si spremembe. Ne vzamete medse? Kakšen način ste zavzele, koliko časa se trudite in kako vam gre. Bi na kratko zapisale? Veselim se branja 🙂 in spodbujanja
Pandica68 lepo pozdravljena. Jaz sem se pridružila tejle skupinici lani pb tak čas. En mesec mi je šlo ok, potem sem izvedela, da bom letos izgubila službo, rojstni dnevi po cel mesec itd… tako da sem bolj stagnirala. Po novem letu sem imela nekaj težav z migrenami, tako da sem dodobra začela februarja. Do junija sem shujšala 7 Kg, ki jih nekako vzdržujem zdaj 2,5 meseca. Velika 176, začetna teža 82 Kg , moj maximum. Trenutno sem med 74 in 75. Pridobila sem tudi nekaj Kg mišične mase. Moj prvi cilj je bil 75, drugi je 70, tretji pa 68… lepo po vrsti. V svojih najboljših letih sem se gibala med 60 in 62 Kg. Za nekatere je v pol leta 7 Kg malo, zame veliko… 11 let nisem imela časa zase, za gibanje, nič. Šla sem čez kalvarijo, prestala vse spletke in žlehtnobe bivšega, ostala sama na tej trnovi poti…. zdaj sem pogumnejša, samozavestnejša in srečnejša. Se počutim ok v svoji koži, tako da se ne obremenjujem več s Kg, bi pa rada prisopihala vsaj do 70. Moja težava so sladkarije.. pa čokolade oz. sladkega sploh nebi smela zarad migren… gibam se veliko, skoraj vsak dan, preglavice mi povzročajo samo glavoboli… uživam v gibanju, le hrana je zame velik izziv. Skupaj bomo zmogle. Poskusila sem nekaj nasvetov, diet, pa kasneje ugotovila, da je pregovor manj žri najbolj resničen. Manj pa večkrat na dan.
Pandica, dobrodošla! Vesele smo novega vetra, seveda te vazememo medse! Prvi korak si naredila, zdaj pa samo še naprej…
Jaz sem pred tremi leti štartala iz približno tvoje teže (moj max je bil 100 kg pred 2. porodom), nekaj kg je odnesel porod in ja nekaj čez 90 sem imela, ko sem prišla na forum… shujšala pridno na 74 kg (v dobrem letu, letu in pol) in lepo držala spet dobro leto… približno, časovnice mi ne ležijo najbolj… potem pa z začetkom 2020 padla v brezno, covid ukrepi so vse še dodatno potencirali in se prebudila pred dobrim mesecem, ponovno na 90 kg… 🙁 Avvč… ampak zdaj že ne boli več toliko. Trudim se spet nazaj… prvi cilj je sedmica spredaj (planiram da jo do konca 2020 ugledam!). V tem mesecu sem izgubila cca 3 kg… zdaj sem nekje okoli 87 kg. Ob polni in prazni luni se postim (voda, včasih tudi čista juha), zmanjšala sem količino hrane pri obrokih, sicer pa jem vse… le manj (in skušam dodajati več zelenjave v obroke), najbolj pazim pri izdelkih iz bele moke, da jih je res minimum in seveda enako velja za sladkarije. Migam pa enako kot do zdaj, od nekdaj mi je miganje domače in v veselje, tako da tega nisem nič spreminjala…
Kakšni pa so tvoji cilji in strategije, da jih dosežeš? 🙂 Srečno in pogumno v boj! Mi smo tukaj! 😉