Pms….a naj se kaj dodam? Stiri dni sem se prevec futrala in se to s slabo hrano. Katastrofa. In danes zjutraj na tehtnici, je presenetljivo se vedno 76kg. Kako in zakaj ne vem. Kljub vsej prevec kaloricni hrani mi ni jasno. Ampak ok. Upam da ne bo cez teden dni 2+.

Matruska ti kar lepo korak za korakom. Ne se sekirat zdej ker kaze vec. Lahko da ti telo zadrzi vodo, ker ko se poje vec hidratov, se zadrzi voda. Tako, da ce si jedla veliko hidratov, je verjetno to to. Ali pa ti telo se ni zacelo prav delat. Samo ne sekiraj se prevec, ker ti bo skodilo. Ves, da si naredila nekaj prav, in delas na temu se naprej, tako da prej al slej bo rezultat. 😉 Samo ne obupat.

Moja zelja je tudi priti na 65 kg. Se kak manj bi blo odlicno, ker sem majhna, tako da mislim da bi morala na 60. Ampak to je se dalec.

Stefka, daj javi se, samo napisi ojla punce ce nic drugega. Ze res dolgo te ni slisat… Prav tako sam hvalim se.

Punce zdravo!
KOnčno, končno, sem si vzela čas in šla pogledat na forum…se opravičujem za mojo neresnost. Ampak res mi uhaja vse..komaj hendlam samo sebe in vse ljudi in živali okoli mene :-))))
Vsak drugi dan sem si rekla, joj, moram pogledat na forum…in predno sem se zrajtala je že bilo par dni okoli.

Pri meni drugače vse relativno ok. No, kar se tiče želodca nisem ok. Danes sem se vsedla za računalnik z dvema naemnoma. Da napišem vam kaj dogaja in da napišem zdravnici mail, da naj me da naprej na preiskave. Zadnji mesec namreč jem in pijem normalno in so težave nazaj. Zdaj pa ni več hec. NEkaj časa sem si zatiskala oči in si govorila, saj bo…pa ne bo.
Verjetno če bi bila skoz na dieti, bi šlo, ampak karkoli pojem normalno me peče. In noče tako živet. Predvsem moram vedeti, ali se da kaj ređit (bakterija?) ali se bom pač morala sprijaznit s tako dieto do konca življenja 🙁 Spoznavam katera živila mi ne pašejo. Predvsem čokolada…žal…vedno me peče. Za ostalo pa nisem ziher, včasih imam težave po eni hrani, naslednjič pa ne. NI mi čisto jasno, ampak verjetno bom sčasoma sestavila, kaj je ok in kaj ne.

Drugače sem ok. Moje kile so se ustalile med 72 in 72,8, kar je ok.
Premalo migam..ta vikend sem šla na kolo, končno! Pa delam zdaj spet počepe..in jih bom. Vsak dan vsaj 100. To je moja zobljuba. Aja, pa naš novi član zdaj že lahko hodi na polurne sprehode, tako da tudi to je 2x na dan…vsaj nekaj.

Bom zdaj še enkrat prebrala vaše poste za nazaj, da vidim kako ste ostale in odgovorila bolj podrobno. Samo da veste, da sem še živa 😀

Oh prvi alt, ti zavidam to 40ko 😀😀 bravo 😉 ves kaj mene sedaj muci… Imam eno lepo usnjeno jakno v omari. In ne morem nosit. Ni mi se prav. Pa tudi do pomladi mi ne bo. Se 8kg minusa in potem verjetno bo.

O stefka koncno 😀 pozdravljena nazaj in me veseli za tezo, da si zadovoljna.
Vse smo se sprasevale kje si, kaj je narobe… No samo da je ok. Razen to z zelodcem.

Ves, te dni tudi mene pece. Jedla sem vsak dan sladko stiri dni in seveda mi ne pase. No meni ja, zelodcu ne. Ni hudo, ampak rahlo neprijetno.

Upam, da nekako porihtas te tvoje tezave, mi je hudo zate. 😕 Drzi se.

MAtruška hvala…vidim, da si potem prebrala celo kalvarijo in da ti je približno jasno zakaj mi je tako hitro uspelo :-/

Ja, res je bil moj cilj priti na tako težo že zelo dolgo. Potem pa me je končno telo prisilili da se to zgodi. Kaj čmo. Res ni najboljši način, na koncu sem pa vseeno zelo zadovoljna, ker v takem telesu, se veliko bolje počutim. Prevsem sem veliko bolj fit in vse reči kar se fizičnih naporov tiče so tooooliko lažje, da je noro! Prej sem sopihala v vse hribe, zdaj pa gre veliko lažje..seveda, predstavjajte si 13 kilski ruzak na ramah..itak da je razlika.

Torej Maruška..ja, dieta je bila na začetku kar huda. 3 dni posta, samo z vodo… Potem sem pa dodajala ostale reči. Držala sem se nekih priporočil, ki sem jih prebrala na netu. NIsem dobila kakega predpisanega jedilnika. Dala sem stran vse sladkarije! To je bil največji šok. Vse sladko… Pa jedla nisem po cca 6 uri zvečer, da si je ćelodec ponoči lahko spočil.
Že če samo to pogledam se je v teh dveh omejitvah pri meni skrival en hud minus kalorij. Ker sladkarij sem jedla kar veliko (v službi, ko je skoz akcija in delam z ljudmi in si lačen, pa nimaš časa za malico..potem zagrabiš en piškot tam in en čokoladit tu). Potem pa prideš zvečer domov in se nabere lakota od celega dneva. In potem sem pojedal vsaj 2 obroka s kakšnim posladkom vred. .. Tukaj je keč do mojega uspeha. Težave z žlodscem so me prisilie v spremembo mojih najslabših navad.
Potem sem kar naenkrat v službi lahko postavila meje in si vzela pol ure časa za malico in sem imela s sabo kuhano. In delat sit je precej lažje.. Pa še zvečer ni bilo take potrebe po nadomestku kalorij, ker sem čez dan jedla kvalitetno polnovredno hrano, skuhano doma.

KAr se tiče obrokov čez dan sem pazila, da nisem jedla kruha (nadomestila s prepečenci in wasa kruhki, pa riževimi vaflji – samo občasno 2 dni star kruh). In če stvari niso na kruhu potem niso tako interesantne…poješ dva tri kruhke in je dovolj. Ni mamljivo toliko. Jedla sem veliko sira, lahkega in piščančjih prsi. NIč mastnega, nič suhomesnatih izdelkov. Saj se da, sploh če se zavedaš posledic.
Najbolj sem pogrešala sveže sadje in zelenjavo. Sem si kuhala zelenjavo in kompote za mal dušo privezat.
Kile so kar padale. Sem pa jedla skoz..kadarkoli sem bila lačna, ampak v teh okvirih, kot sem ti napisala. Sej računica je jasna. Če ješ kolikor hočeš, ampak ne smeš tistih kaloričnih stvari in imaš omejen čas, ko lahko ješ (do 18 ure), potem niti ne moreš pojesti toliko…

Upam, da sem ti odgovorila približno? Drugače pa še vprašaj, z vesljem povem 😉

Pikapolonica, moram komentirat. Super da delaš s psihologinjo tudi na tem. Stvari, ki jih ne prebolimo in jih nosimo s sabo, so nam kot nek mlinski kamen.
Ne vem, če sem vam govorila veliko o tem, ampak ta moj želodec je bil pri meni tudi en klik, da moram naredit nekaj tudi drugače zase. In sem našla en koncept, ki mi je zelo blizu, sem šla na eno internetno delavnico in po tistem delam z eno psihoterapevtko 2x na mesec. Zdaj čez poletje mam pavzo.
Ampak kar sem želela rečt, je tudi to, da se osebnostno spreminjam. DA končno ob njeni pomoči delam spoznavanje sebe in kako delujem. Začela sem postavljati meje ljudem okoli sebe…Ker jih prej nisem. Je zelo težko…ampak se obrestuje. Verjetno posledično tudi na prehrani.
Veliko stvari je povezani z našimi starši, našim otroštvom in to kar se je “postavilo” takrat, potem nosimo s sabo celo življenje. KOt nek operacijski sistem. IN delujemo po nekih notranjih kompasih, ki so nam domači. Pa to ni vedno dobro za nas. In je fino kaj spoznat in spremenit.

Jaz jemljem te “terapije” kot trening za dušo. In tako dejansko je. Težko mi je vsako uro, ko se pogovarjam s to punco, ampak se na koncu počutim dobro in sprejeto in razumljeno in potem imam 14 dni časa za regeneracijo :-))) Zakaj lahko treniramo telo, duše pa nočemo?
Ne mislim, da vsak potrebuje strokovno pomoč, je pa prav fino..tako kot vzameš karto za fitnes in osebnega trenerja, tako lahko tudi greš občasno na pogovor z nekom, ki ti strokovno razloži zakaj tako čutiš. IN iz kje to izhaja. Vam povem, da se kar novi svetovi odpirajo.

O tem sem že nekoč dolgo nazaj razlagala, da bom začela delat na sebi in bodo potem stvari verjetno šle lažje, pa vem, da so me takrat nekatere napadle, da samo iščem izgovore 🙂 Pa se ne gre za to. Gre za to, da imamo vsak svojo zgodbo in pristope, ki delujejo konkretno za nas.
Se pa strinjam s puncami, ki so govorile, da so prerasle knjige za osebnostno rast. To res ni isto. To ni tisto pravo delo na sebi. Je pa lahko za zraven.

Pikapolonica, tvoja prenajedanja izhajajo iz nekje in prav je, da iščeš. Ker boš našla 😉
Tudi jaz sem se nekoč, kar dolgo nazaj prenajedala in še zdaj vem kdaj pride tist občutek, ko bi se. Pa ga zdaj samo zaznam in rešujem drugače… Prebrala in preštudirala sem ogromno o tem, tako da sem počasi, z leti šla čez to. Ne znam ti povedat, kaj je bila tista pika na i, ki je prevesila tehtnico.

Na koncu smo pa tam…ali smo kdaj “ozdravljeni”? Tudi to temo ste že načele… Vidim, da sem ogromno zanimivih debat zamujala v svoji odsotnosti 😀

Štefka!! 😁👋😁

Lepo, da si se oglasila, sem prebirala z nasmeskom 🙂

Uh, tale tvoj zelodec ti pa konkretno nagaja… mislis da je samo “hrana” ali bi lahko bil tudi stres oz. nek psihosomatski vzrok?

Prosim pojasni mi nekaj o tej psihoterapiji, imas to na stiri oci, ali na daljavo (preko racunalnika)?

Hvala.

Absolutno je tudi stres in Psihosomatika. Zato sem tudi poiskala pomoč na tej strani. Ker so me določene stvari preveč sekirale in sem želela vedet od kje to izhaja..

Pogovore imam preko skypa.

Bi mi zaupala naslov? Malo googlam tudi sama, ampak se ne znam odlocit…

Mi napišeš na privat? Sam ne vem če lahko brez svojega profila tukaj na monu. Probaj

Drugače je meni zelo blizu bil koncept od Tomislava Kuljiša. On je bil tud gost na Zvezdani. Mal poguglaj in si poglej kako njegovo predavanje..je veliko na netu.

Sam je v hrvaščini, upam da razumete..

Hvala Bogu, Štefka je nazaj. 🤗
Najbolj me je skrbelo, da boš “popustla”. Saj veš, kaj mislim. Vse se borimo s tem. 😉
Tvoj želodec pa… držim pesti, resno. Poznam osebo, ki se zaradi takih težav prehranjuje zelo predvidljivo in po načrtu. Vsako odstopanje plača s težavami. Je pa zato nagrajena z vitkostjo (tolažba pa taka, ane? 😏)
Zdaj pa še o tem, da sama popuščam… sladko, slano, prigrizki, pivo, borovničke, pozna večerja… tole je bil moj podaljšan vikend. Ja, tudi danes… upam, da se bom jutri spomnila na to, da mi je sedaj slabo… 😬
Moram si pripravit plan za stresna obdobja.

Sem že dobila napotnico, do konca tedna se moram naročit na gastroskopijo… Predlogi? Ena je omenjala da je gastroskopija nekje lažja kot drugje, ker so tanjše cevke? Barsos?
No, če je katera dala to skozi, bi bila vesela predlogov in nasvetov.

Prvi alt hvala… 🤗 Ravno zato sem tako hotela se javit, da ne boste na to pomislile. Saj vprašanje kako bi bilo, če bi lahko vse jedla, hehe. Zdaj me pa vseeno vsaj malo bremza ta želodec. Malo za hec..
Mislim, da sem vseeno v boljši koži, kot kdaj prej in upam da bom držala tak odnos do hrane tudi naprej.

Kar se pa tebe tiče prvi alt.. Dobra ideja.. Plan za stresna obdobja..
Ampak nekaj drugega sem zaznala… Tvojih 70,nekaj kil! Pa ti si čist po divjala. Samo stran pogledam in evo jo, čisto na meji nove desetice! BRAVO! Zdrži in jo preskoči.. Stran s prigrizki 😉

Štefka 1 pozdravljena. Bravo za pogum za napotnico. Prav je tako. Kar pogumno se naroči in potem sledi navodilom specialista. Jaz ti lahko namignem za specialista za koroški konec, ostalo ne vem. Ko bo pregled za tabo boš vesela. Držim pesti zate. Tako človek ne more živeti. Vem iz lastnih izkušenj, tri mesece muk, potem pa v 14 dneh izboljšanje.
Prvi alt, res si pridna, kar tako naprej!
Matruska, morda se celo jaz opogumim in prvo lunco preživim ob sadju in vodi..
Tudi jaz se po dveh mesecih ali malo več vračam v obdobje hujšanja. Jutri začnem. Migam skoz, tako da nadaljujem, težava bo hrana. Predvsem sladko, sladoled… zdaj sem ta dva meseca vzdrževala, pa moram priti na svoj drugi cilj, sem zelo zadovoljna s svojim dosežkom, samo želim še več minusa. Še 5 Kg do konca leta in potem še 2-3 Kg spomladi, potem pa vzdrževanje. Lahko pa kar vseh 7 kil letos, časa je dovolj. Upam da tudi volje.

Ja, zdravnik v Barsosu mi je rekel, da imajo najtanjše. Bil je starejši, probaj prit k njemu. Poguglam ime, sem pozabila. Pa povej, da te je strah kot psa, mene je fajn potolažil. Pa eno super sestro je mel.

Ja, zdravnik v Barsosu mi je rekel, da imajo najtanjše. Bil je starejši, probaj prit k njemu. Poguglam ime, sem pozabila. Pa povej, da te je strah kot psa, mene je fajn potolažil. Pa eno super sestro je mel.
[/quote]

Dr. Borut Kocijančič

Vidim, da tam dela tudi Šmid. Ga osebno poznam. Tako da po moje je tudi on v redu.
Pomembno je, da se res sprostiš in pustiš vso slino, da ti teče ven. Nič se ne zadržuj. Tudi se ne zadržuj, če ti bo šlo na bruhanje. Ampak to je res par sekund. Ko pride čez grlo, je ok. Čisto malo nekaj čutiš po želodcu. Ti samo dihaj skozi nos, počasi, in drži sestro za roko.
VSE BO V REDU!!!
Verjetno imaš kakšen gastritis.

Hvala Bralka in Sladkorcek 🤗🤗.
Sej vem, da bo vse ok. In z gastroskopijo in z gastritisom.

Stefka jaz sem jo opravila v Barsosu. Ne bom lagala, meni je bil pregled zelo neprijeten, predvsem siljenje na bruhanje, spahovanje… ampak vseeno se nekako zdrzi. Vem da so mi tekle solze… k sreci pa ne traja dolgo, no ja nekih 10 min? Je pa nujno zlo, da se izloci morebitne tezje bolezni! Pogumno! Drzim pesti, da bo kmalu vse za teboj in ok!

Sladkorcek, vidim da bos zajahala nov val! Super. Ja kar pogumno na luno! 😉 Pride kriza, ampak ko glava dojame, da pac hrane tisti dan ne bo, potem kar nekako gre.

Prvi Alt, daj poskusi ze danes z nacrtom za stresne dni! Uspelo ti bo, ne dvomim. Vsaj vecerni obrok naredi bolj lahek…