Motivacija za vsak dan!
Prvi alt, nekako gre. Seveda pa ne vsak dan. Takrat ko vidim da imam čas, mir in energijo opravim skupaj dva sklopa vaj. Obvezno si privoščim ogrevanje in ohlajanje, ki je malo daljše, potem pa še par vaj z elastiko za rit. Pravijo, da moraš občasno malo več, da se telo ne navadi. Drugače telovadim povprečno pol ure na dan. Danes sem npr. tekla in hodila 1 uro. Pol pol. Šport mi je v užitek, sprostitev, ko lahko brez bolečin migam. Me pa zadnja dva meseca odnese prehrana. Če ne bi toliko telovadila, bi še vedno bila na 81,7kg. Ravno Danes sem si merila obsege, nisem nič pridelala ali izgubila, sem na junijskih številkah. Sem pa na prehrani pogrnila na celi fronti. Up am, da se najdem in pridem nazaj v majsko formo.
Fina, zelo. Vem kaj me je gnalo do tega. Kak teden sva s partnerjem precej v krizi in do vceraj se to ni poznalo pri hrani. Vceraj sem jedla precej vec kot obicajno – spet prenajedanje, danes pa hop na milko. No dve. Tisti trenutek je vse ok, ceprav vem, da je narobe in cutim krivdo zraven, pa vseeno nadaljujem. Ko pa sem nehala, pa blazno razocaranje. Se bolj slabe volje, se bolj jezna, zalostna. Pocutje v zelodcu in trebuhu pa itak slabo.
Pikapolonica saj bo. Nisi se zredila iz danes na jutri, majhni koraki in vztrajnost so pot do uspeha. Res pa je, da tule malo prepočasi hujšamo. Bi se dalo to malo pospešit. Samo meni to odgovarja in bom nadaljevala. Zaenkrat nepotrebujem strokovne pomoči. Teorija je meni jasna ko beli dan, praksa me j…., pa še to samo pri prehrani. Ena pica, čokolada, sladoled ne redi, ampak vsak dan, dan za dnem pa. Zdaj se sama vrtim dva meseca v krogu, vem zakaj, samo se vsemu temu ne odrekam preveč in zato je rezultat tule. Septembra napadam na polno. Zdaj še vzdrżujem, samo da se ne premakne navzgor. Ste mi tule v oporo in motivacijo, tudi za druge teżave, ki jih je povsod dovolj. Bom kar z vami ostala. Planinski čevlji so mi razpadli. V nedeljo sem preizkusila svojo kondicijo in vzdrżljivost. 2uri in 21 min sem premagala 1260 višincev, 10.7 km, 4,7 povprečna hitrost in poraba kalorij 1820. Pot pa kamnita in ni prav fajna za hodit.Ponosna nase. To mi ni uspelo że 20 let. Zdaj dva dni malo počivam. No hodim v službo in domača opravila. Otroka že doma.
Res je, tule ste prepočasne. Bom skušala razložit, zakaj je pomoč dobra.
Če veš, da te čaka neko uradno tehtanje, se kljub zdrsom in težavam v življenju nekoliko bolj vzameš v roke. Se tudi zgodi, da poješ čokolado itd., ampak nekje zadaj v možganih pa imaš hujšanje. Hujšanje ZDAJ, ne septembra. September bo hitro tu, težave bojo pa ostale in prišle nove. In ko vse skupaj malo pospešiš, se začnejo odvijat na bolje tudi druge stvari. Res! Morda se spremeni samo pogled nanje, ampak že to je lažje! Dolga leta sem prelagala na ponedeljke in drug mesec in po prazniku tole hujšanje, ampak dejansko pomaga, če se malo bolj zavzameš. Vse je bolje! Obljubim! Smo pa premalo močne, da bi pohitrile same. To je pa dejstvo. In zato pomoč. Da imaš nekje neko tehtnico, ki žuga.
Punce ne skrbite, samo nabralo se je vse kar se je dogajalo zadnje mesece. Partnerju sta umrla oba starsa, istocasno je zaradi korone izgubil sluzbo, hkrati si preurejava stanovanje in sedaj vse stoji… No, je dobil sedaj novo sluzbo, tako da je vse skupaj en sam stres in se pozna tudi v zvezi. Ni nic tragicnega, bomo zgurali. 😊 Pride obdobje. Zato potem tudi polom za vikend pri hrani.
No, sedaj sem ze ok s hrano, me sicer vlece jest predvsem sladko, ampak se upiram. In vsak dan 45 minut telovadim ali hodim. Tako, da mi gre, sem se kar zadovoljna.
Se pa strinjam, da gre mogoce kdaj pri hujsanju zelo prepocasi. Ampak veste kaj, raje to, kot pa da ne gre nikamor. Ker vsaka zase ve koliko lahko vlozi v to, normalno je, da se nam kdaj ne da ali nimamo casa, normalno je tudi, da jemo vcasih malo slabse. To je realno zivljenje, nikoli ne bo popolno. Pomembno je, da se clovek vsaj malo potrudi, in tudi ce gre po polzje – gre. So ljudje, ki zaradi raznih bolezni in preprek ne morejo storiti nic. Ve – mi, pa lahko.
Sladkorček, kapo dol za tele višince. Si šla iz Mežice? Peco imam ogledano že en čas. 😉 No, boljne bila aktualna, ko so bili otroci še mlajši…Kralj Matjaž, pa to…
Pikapolonica, me veseli, da gre na bolje. Res same težke zadeve naštevaš… bodita si v oporo. Tudi to terja svoj čas, da se človek postavi na noge…
Bralka, prepočasi? Po čigavih kriterijih? Kar vse v tej temi napotiti na zunanjo pomoč? Meni pa je tema fajn prav zato, ker nam pomaga spoznavati našo različnost, različne pristope, nenazafnje tudi same sebe. Ob tem pa si dovoliml veseliti se uspehov drugih (mene je Štefkin letošnji uspeh čisto frapiral in zmotiviral – hvala Štefka 😊). Pa tudi Pikapolonica in Sladkorček se imata s čim pohvaliti 👏. Maias je tudi imela super obdobje (pa je tud sicer vitka, sem prepričana – bravo maias! 💃). In sam hvalim se pa tudi ti Bralka – bravo.
Vav Sladkorček, dobro si se namigala med premagovanju višincev, je človek kar zadovoljen ko opravi kakšen večji podvig ane? Super, pa še mir, svež zrak in okoliške lepote za dušo. Me je kar prijelo, da bi tudi jaz… 🙂
Pikapolonica, spraševala si kako migam… jaz sem strastna tenisačica 🙂 Moje miganje je skoraj izključno tenis, pa kak hrib kdaj. Ja vem, preveč enolično, ampak pri tenisu jaz sploh ne vem da migam, mi je v največji užitek… je pa res, da na žalost s tolikimi kilogrami precej obremenjujem sklepe, in bolijo me tetive (haglundova peta)… ampak kar zgrizem nekako… Dve leti nazaj z 15 kg manj me niso nič hecale… tako, da je veliko motivacije za izgubo kg povezane tudi s tem, da omilim težave s tetivam in lahko igram brez bolečin.
Kako pa je s tvojo ščitnico? Imaš predpisano zdravljenje? Tudi sam sem bila na preiskavi, ker mi je pri osebni zdravnici pokazalo precej povišane vrednosti (takrat sem imela tudi najslabše dneve glede anksioznosti oz. paničnih napadov), a potem pri specialistu (čez 3 mesece) vse v mejah normale… ne vem kaj naj si mislim… zdaj naj bi preverjala ščitnico na pol leta… Trapasto, ampak takrat sem upala, da je prav ščitnica vzrok za mojo anksioznost… me je kar prizadelo, da je vzrok vseeno nepoznan, neoprijemljiv… 🙁
Štefka, da ne brskam nazaj, daj se prosim pohvali in povej koliko si izgubila, pa malo podri s časovnicami? Kaj misliš, da je bilo tisto, zaradi česar je zalaufalo? Bravo še enkrat, vesela sem zate!
No jaz pa… torej en teden zdaj pazim… a včeraj popolno razočaranje na tehtnici, grozljivo 9ko sem ugledala spredaj (AAAA!!!!!) in to tako precej bogato. Se mi je kar malo zamračilo… Ja madona, kaj bi šele bilo, če ne bi bila zmerna? Ok, torej je treba resneje pristopit. Rabim nek razultat na začetku, da me malo razveseli, da delam prav in da ni vse zaman!
Danes sem se odločila prečistiti in sem na luni (no da bom na lunah sem se odločila že prejšnji teden). Zadala sem si, da grem 1x/2x mesečno na lunin post. Itak imam rezerve 😉 Telo pa mislim, da bo tudi veselo, da mu omogočim malo počitka od hrane vsake toliko…
Še kar ne morem doumet, da sem spet na popolnem začetku… sem pa vsaj začela, ane? Bolje pozno kot nikoli, al kako že… O ja, tole bo dolgo potovanje… O JA!
Lepo bodite.
Evo, sem si vzela čas in prebrala vse objave za nazaj, nekje od februarja 2020 dalje… Speechless! Kaj ste to pošprintale!? Res čestitke prav vsaki posebej! Morem rečt, da me je branje popolnoma zmotiviralo, najraje bi imela že kar jutri deset kil manj 😉
Brez zamere, vsak izgubljen kg je vreden pohvale 🙂 a vseeno me najbolj “matra” Štefkin minus; Štefka koliko manj ješ od tistih težav z želodcem? Res me zanima, če se spomniš za nazaj, koliko si pojedla čez dan in koliko količinsko ješ zdaj? In, kot razberem iz tvojih objav, se mi zdi da sploh ne tožiš za lakoto? Je to sploh mogoče? Poklon.
Ker pri meni je problem v količinah. To sem prepričana. Ampak sem tako smešno naštimana, da če zmanjšam obroke (količinsko), mi vedno nekaj prigovarja, da to je pa premalo, da rabim večji obrok… JA PA JA… rabim če želim prilest do 100. Na tem moram delat, no ne na 100ki, ampak na “ne bo me konec, če pojem pol manj!”
Prvi alt, jaz sem šla iz Črne del poti kot je planirana za K24. Morda nekdaj tudi to, sedaj pa hrib po hrib. Se mi be mudi. Moram pa vzdrževati to kondicijo ker sem jo pridobivala več kot pol leta.
Matruška, jaz sem si sama pri sebi vzela do konca avgusta še malo pauze pri hujšanju, septembra pa na polno. Nekako bi želela prilesti do božiča na 70, to je tudi moj drugi cilj. Bomo videli. Se bom zdaj probala psihično pripraviti na drugi start. Če mi to rata bi shujšala letos 12 kil, kar pa ni malo. Zdaj sem na polovici. Da začnem drug teden z 75, bi pa sploh bil uspeh.
Matruska, ti se kar gibaj karkoli zmores in ce je tenis to v cem uzivas, potem to pocni. Pazi le na sklepe, poskusi to porihtat. In ce ne pa vsaj malo zmanjsaj tezo na drugacen nacin, potem pojdi nazaj na tenis. Bo manj obremenjujoce za sklepe po moje. No ne vem, ampak karkoli bos pocela, pazi prvo na sklepe. Nasvet ti dam: pij vsak dan magnezij, kupi v DM tablete, 60 jih je noter. Moralo bi malo omilit. Jaz ga pijem vsak dan.
Scitnica: danes sem naredila kontrolo krvi in glej ga zlomka, pokazalo je, da je uredu. Ampak vseeno imam cez en mesec specialista, zato ker me v predelu scitnice veckrat dusi. Tudi ce lezim, sedim, hodim, enostavno kot da ne dobim dovolj zraka in da imam eno bulo. Zato me je kar zdravnik sam od sebe napotil na ultrazvok, tudi ce je kri uredu. Je pa rekel, da je lahko samo obdobje, da moram vseeno hodit na kontrole krvi na pol leta.
Danes sem bila tudi pri psihologinji. Ni bilo nic posebnega, bolj sva debatirali o tem, kako me se vedno muci in premlevam locitev starsev (ze veliko let od tega) in pa ocetov alkoholizem. To je tema, ki me kar obremenjuje. Takrat ob locitvi je kot da je nekaj umrlo v meni in nisem vec ista. In to je tudi razlog, da sem sploh zacela s prenajedanjem, ker pred tem se je to zgodilo le ob redkih priloznostih, ko je kdo kaj zelo finega skuhal, spekel…
Vsec mi je, da sem uplahnila v lica 😀😀
Še enkrat čestitke Sladkorček. Bi kar v kratkem sprobala tale izziv, da vidim, kje sem sama. 🙂 Do sedaj (po 45-letu) sem isklala poti z do 700 m višincev na dan.
Pikapolinica, tole za ščitnico je super novica. Držim pesti, da se ti dejansko “pošlihta”.
Matruška – nisem Štefka in daleč od njenega letošnjega dosežka. Sem pa se vendarle uspela z nekaj posti v začetku leta naštelati na miselnost, da ni nič narobe, če sem kdaj pa kdaj mal lačna. 😉
Sladkorček, super uspeh je za tabo in verjamem da boš šla še naprej. Torej imaš nekje 5 kg za izgubit do božiča? Sliši se realno in izvedljivo. Ampak vseeno previdno, da se ti ne bi avgust zavlekel v september itd… no tudi lahko, ampak če teža stoji, da le ne gre gor. Believe me! HA HA. Nekej pametna zdej 😉 Ti že veš, kaj ti paše ane. In prav je tako.