Motivacija za vsak dan!
Punce pozdravljene. Vračam se nazaj na forum, po konkretnemu padcu. Pridobila 14 kg v zadnjem letu, in trenutno štartam iz 89,6 kg. 🙁 Glede na hitro prebranih zadnjih nekaj strani, spadam zdaj v posebno kategorijo…
Čestitke vsem, ki ste ta čas pridno vztrajale in zdaj žanjete sadove, lepo je prebrat, da ste ok, še vedno pozitivne in motivirane! Kapo dol. Bravo! In hvala bogu ste še tukaj z nasveti, tolažbo in motivacijo!
Jaz sem zabluzila, povsem… ampak danes je nov dan, začutila sem, da se ne želim več predajati melanholiji, nažiranju, prevelikim količinam piva, kot zadnje mesece. Dovolj je. Želim se spravit v red, psihično kot fizično! Iz izkušenj vem, da rabim to storiti postopoma, torej brez drastičnih prijemov. Za začetek naj bo tale post… in dan brez da se napokam preko meje.
Tako. Zadovoljna, da sem tole napisala in razočarana, da sem toliko časa odlašala.
Matruska pozdravljena.
Lepo, da si se oglasila, predvsem pa da si se odlocila narediti temu konec. Ne poznam tvoje zgodbe od prej, kajti sem sele dva, tri mesece tu.
Za zacetek veliko pomeni, da si se odlocila naredit korak k spremembi. Ne bo lahko, bo pa vredno. Kaj naj ti recem za zacetek? Vsekakor zacni pocasi in postopoma, karkoli se bos ze lotila, ali pri prehrani, ali pri telovadbi. Mogoce za zacetek, ce ti cas dopusca, se odpravi vsak dan ali vsak drugi na sprehod. Po svojih zmoznostih. Ko bos to osvojila, pa naslednji korak.
Ti bojo se ostale punce kaj svetovale, najbolj pa sama ves cesa si v tem trenutku sposobna in cesa ne. Pomembno je le, da zacnes. Karkoli, da ti bo prijetno. No mogoce ti bo na zacetku muka, ampak bo slo hitro mimo, vedno boljsa bos! In bos videla, najbolj se ti bo poznalo po pocutju, zadovoljna bos s seboj. In to ti bo dajalo moc za naprej.
Le pogumno in vztrajaj! 😉
Hvala Pikapolonica. Pred tremi leti nekje sem se pridružila forumu, po porodu, mislim da iz izhodišča 92 kg nekje… in potem v dobrem letu ali dveh prišla na solidnih 72-74 kg. Potem pa nekaj mesecev zmerno do pretežno oblačno in zadnjih 6 mesecev tema, noč, apokalipsa … Popustila na celi črti, vseeno mi je bilo kaj jem, kdaj jem, koliko jem, vseeno… k temu je še dodatno pripomoglo delo od doma, saj se mi že od marca ni bilo treba prikazati med ljudi, ampak lepo varno v zavetju doma… blizu hladilnika…v trenirkah…
Nimam opravičila, samo posledice, ki sem jih zdaj tudi sprejela, sicer pa sem ves čas vedela kaj sledi… le odlašala sem, ker se mi ni ljubilo zganiti in je bilo zelo udobno… Sploh ne znam pojasnit, kaj in kje se je zalomilo, da mi je postalo vseeno… To moram še podrobno predelati, da se mi ne ponovi v bodoče…
Kakorkoli, včeraj je bil nulti dan 🙂 in je šel uspešno skozi. Brez nažiranja in kvalitetna živila. Danes ponovim… in tako do nadaljnega… Samo žalostno je ponovno iti čez vse… tako prepričana sem bila takrat, ko mi je uspevalo izgubljati težo, da sem res spremenila način prehranjevanja in odnos…
Uspešen dan vsem!
Lep pozdrav vsem skupaj, posebej pa Matruski!
Tudi jaz v teh tednih nekaj štrajkam. Ni in ni napredka. Hvala bogu, tudi drastičnega povišanja ne in planiram, da bo pa september spet uspešen. Nekako sem zaspala na lovorikah. Pri meni je težava hrana posebej čokolada in zdaj sladoled. Ogromno sladoleda… Telovadba mi je prirastka k srcu in prav čutim potrebo po njej. Telovadim skoraj vsak dan vsaj pol ure. Vmes si občasno privoščim kak dan počitka, da se telo sprosti, regenerira. Me pa migrenski glavoboli mučijo in takrat tudi 3,4 dni ne migam. Preprosto ne zmorem.
Te pa Matruska popolnoma razumem, ker sem tudi sama imela taka obdobja. Nekaj sem se mučila s prehrano, je prišel večer pa sem malo po malo grešila in potem ker sem malo, sem si rekla zdaj je pa tako vseeno in sem žrla ko…nisem imela podna in je šlo vse v usta in naslednji dan enako… dan za dnem…tedne in mesece. Pol sem shujšala 2 Kg, se tri zredila, spet shujšala 2, se tri zredila. In zdaj sem tu… imam v glavi, da je res škoda zdaj 6 mesecev truda vreči vstran. Pa tudi, ko pade kak pozitiven komentar imam motivacijo. Tako, da moram naprej. Sem se pa tudi te dni pošteno najedla in popila nekaj kalorične in alkoholne pijače, da sem bila kot balon. In mi ni bilo fajn počutje, nekako se bolje počutim, če sem bolj lačna. Jaz grizem spet septembra. Bom julij in avgust nekako prešpricala, čeprav gibanje pa je.
Drage punce, polagam vam na srce – poiščite pomoč. Npr. pojdite do osebne zdravnice in jo prosite, če se lahko tja hodite tehtat. Resno mislim, tako boste imele v glavi obvezo.
Tale forum je bolj ali manj potuha za slabe dni. Hujšati 10 kil 3 leta je predolga doba. Motivacija popolnoma popusti. Sama sem s pomočjo Sentočnikove od srede januarja shujšala nekje 11 kg. Pa še so krize. Pa še popustim. Ampak če ne bi hodila k njej, bi imela zdaj 90 kg, torej še več kot ob začetku hujšanja.
Ne zagovarjam Sentočnikove, zagovarjam pa pomoč oz. podporo.
Gibanje za dušo, OH in cuker stran, torej zelenjava, meso, nekaj sadja, jogurti, kruh lahko zjutraj. Garantiram uspeh. Pa srečno!
Matruška a aaaaa, saj me bo še kap! 😁. Zelo vesela sem, da si nazaj. Nisem pa vesela, da si šla čez to, kar opisuješ…
Vedno si bila ena stalnica tukaj in tvoji kilogrami so se tako lepo počasi topili. Skrbi me, ko si napisala na koncu, da si bila prepričana, da si spremenila navade in odnos.. Potem pa se kljub temu lahko zgodi enaka zgodba.. Joj, tudi mene skrbi.. Enkrat sem že bila na tem, sem lani v začetku leta začela nekako s tvojimi zdajšnjim kilami in prišla lepo pod 80,vsa prepričana, da me nič ne ustavi.. No, pa me je.. In sem bila nazaj na cca 87. Potem sem v enem letu zgubila kake dva kg in letošnjo korono začela s cca 85. Zdaj sem ponovno na konju.. Nekje okoli 72 se vrtim. In spet imam… Sem imela 😣.. Občutek, da je to to. Omejila sem en kup jedil, ker me je matiral želodec in kile so se seveda topile.
Zdaj jem spet vse… In me že tepe po glavi.. Zaenkrat samo želodec, kile (še) ne. Ampak če bom nadaljevala, sledijo tudi kile.
Napisala si, da ne veš točno, zakaj ti je postalo vseeno.. Daj poglobi se vaše. Boš našla odgovor. Mislim da ga globoko v sebi verjetno poznaš. Delaj na tem.. Normalno prehranjevanje bo logična posledica dela in sprememb na sebi. Vsaj jaz tako mislim. Mi smo tukaj s tabo in vse v približno istem zosu 😉. Nisi sama!
In hvala ker si prišla. Mene si definitivno spet malo zbudila 😉.
Matruška, welcome back. Seveda bi mnogo raje prebrala, da se imaš fajn, da pridno vzdržuješ težo, ampak veš kaj… zdaj si spet z nami in boš videla, vsak teden, mesec boš lažja. Prvi korak, prvi dan sta za tabo. Pridno se javljaj. V dobrem in slabem. OK?
Morda je ta forum ali ta tema za koga le potuha. Meni je v oporo. V opomnik. Za družbo. Res sem že leta v tej temi, pa še nisem na cilju. Čisto možno pa, da bi brez tega forum tudi sama zabluzila. Očitno je zame tole iskanje ravnotežja med užitkom v hrani in željo po drugačni postavi lifetime project.
Majas je pred kratkim res lepo napisala. 😊
Bravo bralka! 11 kil je odličen rezultat.
Se strinjam glede pomoči. Take ali drugačne. Vsega ne moremo same.
Meni se tudi obrestuje. Sicer še ne na prehranjevalne področju, ker te teme še niti začela nisem, ampak glede drugih reči. Razumevanja sebe in drugih v mojem življenju, odnosov… Pa saj je vse povezano.. Srečno vsem!
Pikapolonica, super spremembe delaš. Slej ko prej se bo poznalo. Včasih sčasoma najdemo kak razlog, kako napako, ki jo delamo, pa sploh ne vemo. Tvoja ščitnica ti sigurno ni v pomoč, ampak naj ti ne bo v izgovor. Saj vem, da ti ni…
Ti samo grizi naprej. Pravilno postopaš. In si v dobri družbi. Iz naših napak, se lahko veliko naučiš.. 😎
Živjo vsem, ki si želite(mo) počutiti dobro v svoji koži in ostati motivirane! Tudi jaz sem večkrat bila v začaranem krogu – začneš s hujšanjem, imaš motivacijo, se počutiš super in potem kar naenkrat pade. Mogoče je bila ena totalna brezveznost, kot kos torte na rojstnem dnevu ali pa imaš vsega POLN KUFER in se telo upre. Testirala milijon različnih principov. Več maščob, manj maščob, več beljakovin, manj beljakovin, več oh, manj oh, več telovadbe, več teka, manj teka/več dvigovanja uteži…ni da ni!! :/
Pa ko sicer konec koncev vsak pri sebi (vsaj na pol) ve, kaj deluje in kaj ne. Samo vseeno ne ratuje in se držiš za glavo zakaj tebi ne, vsem ostalim pa in je vse skupaj res blazno tečno. Vedno se mi je zdelo, da se s hrano nihče ne ukvarja pa zgledajo ok, jaz sem bila pa čisto nesrečna.
Je še kdo imel kakšno podobno izkušnjo – ali pa je v njej? Zelo rada bi se povezala – ker me je to tako zasekiralo, sem se namreč odločila, da vse skupaj bolj resno preštudiram – prebrala ogromno knjig, naredila certifikate itd. – mislila sem namreč, da so vsi odgovori v hrani, ampak vedno bolj ugotavljam, da niso. Zato globlje preučujem tudi psihološki učinek hrane, motivacijo, disciplino in ostale navade, ki pomagajo tistim, ki uspešno shujšajo in obdržijo težo.
Če bi katera bila torej pripravljena na pogovor – kjer opiše, kako se spopada z vzponi in padci motivacije, bi prosila, da mi piše kar na mail – spela@intuitiononaplate.com
V zameno ponujam svoje znanje in usmeritve – to nabiram že kar nekaj let in brez skrbi, ne gre za reklamo, NIČESAR ne bom prodajala , rada bi samo bolje razumela, kako delujemo in kako se spopadamo s tem problemom – gre torej za vzajemno pomoč, popolnoma brezplačno 🙂 če katera čuti, da bi to bila lahko zanimiva priložnost zanjo, da želi preizkusiti še kaj novega, bom res zelo vesela sporočila, sicer pa držim pesti za vse, da končno pridemo do želenih rezultatov <3
Hvala punce za vse prijazne besede, dobrodošlico. Sem vesela, da sem nazaj v vaši družbi, čeprav z grenko-kislim priokusom, a ne zaradi vas, zaradi vzroka, ki me je spravil nazaj na forum ;). Meni je bil forum vedno v pomoč, nikakor ne potuha, kot je bilo že nekajkrat omenjeno. No očitno sem ga tudi prehitro zapustila, vsa važna, ponosna, samozavestna 🙂 Priznam pa da me je presenetilo, da ste pravzaprav še vse “ta stare” 🙂 tukaj, pa tudi veliko okrepitev se je pridružilo. Me je bilo malo strah, da je tema zamrla… se rado zgodi pri hujšanju 😀
Tretji dan in dobro mi gre. Jem zmerno- pazim, da se ne najem preveč in da je tisto, kar pojem polnovredno, nepredelano in bogato z vlakninami. K sreči je tole obdobje hvaležno, kar se tiče domače zelenjave in lokalnega sadja. Kumare mi gledajo skozi ušesa, pa vsak dan jih naberem novo skledo, čisto so pošizile. 🙂
Iz nevzdrženga firbca, sem danes stopila na tehtnico, pa je bilo pol kg manj. Saj vem, da ni realno, vseeno pa je zadovoljstvo.
Tiste, ki ste trenutno bolj na vzdrževanju, pa tudi tiste, ki trenutno pridno izgubljate g,dkg,kg, kakšen je vaš odnos do tehtanja? Pogosto ali raje bolj poredko? Vam je motivacijsko ali stresno?
Petek! Imejte lep vikend. Seveda bomo mal pomigale ane! Jaz imam danes počitek, jutri in v nedeljo pa spet miganje.
Matruska, tebi gledajo kumarice vn, meni pa bucke. Letos jih imamo ogromno in jem veliko tega, tudi kumarice. Sem pa opazila, da sem po zelenjavi zelo napihnjena. Ma res zelo.
Kar se tice tehtanja jaz se ne maram tehtat, ker me zivcira. Telo mi zadrzuje vodo in sem hitro slabo potem, ker je razlika lahko 2kg od danes do jutri. Sem si pa sedaj rekla, da 1x tedensko se moram in druge ni. Sem pa videla, da je ocitno telo zacelo nekaj delat, ker je KONCNO pokazalo manj. Ne veliko ampak je. Verjetno sem rabila cas, in pa kot sem rekla mi telo zadrzuje vodo, ker drugace ne vem zakaj bi bile 2kg razlike v enem dnevu. Sedaj sem se nekaj dni tehtala vsak dan. No sedaj pa bom nadaljevala 1x tedensko. Mi pa ni vsec, nikoli nisem marala tehtanja in tudi sedaj ne. Moram pa spremljat, ker imam tezave s scitnico in da vidim kako pa kaj bo s kili.
Cestitke za prve dni, res sem vesela. Kaj pa pocnes ko migas? Hodis na sprehode, ali doma telovadis, kolesaris?
Jaz sem danes že opravila s telovadbo, uro in pol. Vaje za rit in moč so bile na vrsti. Vsa samozavestna sem šla na drugi nivo vadbe, pa sem kar trpela, bom šla raje nazaj na nivo 1 in naredila kakšno dodatno vajo pa bo. Če se preveč matram dobim za nagrado migrenski napad, tega pa ne želim.
Tehtnica je v zadnje pol leta moja stalnica. Tehtam se vsak dan zjutraj. Seveda, ko sem na dopustu tega ni. Tako sproti opažam kaj me redi in kaj ne in če je zjutraj preveč se potem tisti dan držim malo nazaj. Pred tem sem se tehtala 1 X tedensko, pa mi tako bolj paše. Mi ni stresno in bi rekla, da po nekem času postane celo motivacijsko, pa četudi pade 10 dkg. Tudi spremljam koliko dni je npr pri miru, tako da pb vem če ga ne biksam, da bo čez par dni pol kile manj in obratno, če ga, da bo 1 Kg več. Navzgor mi gre več in hitreje. Zdaj mi že dva meseca kaže +-1,5 Kg, ker nisem pridna. Se pa tolažim, da mi gre vsaj vzdrževanje ok. Zdaj me nese sladoled in alkohol. Ne pijem pretirano, samo eno pivo, gin tonik ali kakšna kokta naredi svoje. Voda je le voda, pa tudi, ko smo bili na Dunaju prejšnji mesec smo itak na veliko jedli Dunajske zrezke in pomfri… tako da… moram biti tiho. Po moje me malo rešuje telovadba. In pa moja prebava je za nekaj % boljša kot je bila, a še vseeno ni ok. Avgusta nisem odpisala, delam in bom pridna, samo kakega drastičnega upada pa mislim da ne bo. Če bom obdržala 74 sem zmagala.
Matruška, odličen začetek. Si karakter, ni kaj… sam da se odločiš… Drži se zadanega in nas, pa magari v letih. 😉
Kar se tehtanja tiče. Jaz se rada tehtam, kadar se držim reda. Če bluzim, pa se izogimam tehtnice, se bojim, kaj bo/bi pokazala. No, včasih pa se tehtam iz firbca, kot npr. danes, prvo jutro po morju… Cca 3 h gibanja dnevno so očitno uravnotežile večerje. Sem tam kot sem bila pred morjem. 😎
Prou fajn je na dopustu. Ne bom pa šla prec na tehtnico, ko pridem domov. 😋
Dopusti so dragocena reč. Uživaj tudi ti. Do konca avgusta in naprej pa seveda malo bolj po pameti. 😊
[/quote]
Tale malo bolj po pameti velja tud (ali pa predvsem) zame, seveda. Če bo vreme ok, bom še kaj imela od dopusta, drugače me pa doma čaka delo… odlašam… 🤫🤔🥵