Motivacija za vsak dan!
Punce…75,0…moj prvi večji cilj je dosežen…saj ne morem verjet… 😀
In vem, da ni konec, ker zdaj jem kar “intenzivno”, ampak očitno še vedno ne dovolj za moje trenutne potrebe. Pa športat še začela nisem dobro. Službena uniforma mi je grdo prevelika. Bom dala čez vikend v sušilca..se bo skrčila za eno cifro, upam 😀
Naslednji cilj 72, zgornji rob normalne teže po ITM zame.
Bravo Štefka 1!!!! Jaz pa danes prvič videla 76,9. Si me krepko prehitela. Samo, te lovim. Dva Kg še do prvega cilja pri meni. Upam da vsaj do konca junija to dosežem. Mi gre res počasi, a spremembe so. Moj drugi cilj potem je 70, zadnji pa 68. Bomo videli. Tudi če ostanem nekje na 70 bo ok. Mi bo pa uspeh že 75, saj jih nisem videla že 8 let. 66 pa sem imela nazadnje pred 13 leti. Ravno včeraj sem poskusila dve oblekici, ki sta v omari in me čakata. Komaj čakam, da me ne bo vse tiščalo. Lani ko sem eno na vlekla nase in šla v službo, sem prišla takoj nazaj domov, ker ko sem sedla v avto se mi je zadaj pretrgala. Sem se prišla preobleči in moj veselo reče, da je vesel, ker sem bila preveč lepa za v službo… sem dala potem šiviljo, je naredila dvojni šiv zadaj. Od takrat pa je nisem več oblekla. Nekako sem zdaj v glavi sprejela ta režim vadbe in tudi prehranjevanja. Hrana mi dela res težave, ker me vztrajno vabi. Telovadba je zame postala vsakdan. Res vsakdan migam vsaj pol ure. Izvzeti so dnevi, ko delam 12 ur ali ko me zabaše migrena. Takrat imam pauzo. Takrat ne morem nič. K sreči je takih dni malo v mesecu in naj tako tudi ostane. Si rečem, da takrat more telo počivati. Tudi prva pohvala od kolegice je bila, da fajn zgledam in da me je manj. Super občutek, pa čeprav je samo ena. Jaz sem s koroške, okolica Ravn. Če se bomo katere odločile za srečanje mi ni noben problem priti do LJ. Bomo se zmenile proti koncu junija, ker zdaj je še šola in s tem kar nekaj obveznosti. Danes sem prvič za zajtrk jedla namočene suhe slive. Še vedno delam na prebavi…
Štefka, bravo, bravo, bravo!!!!!! Si že čisto blizu mene. 🙂
Sama v maju nisem pridelala nikakršnega minusa (kljub nekajkratni zagnanosti), hvala Bogu pa tudi plusa ne (kljub napadom na špajz in hladilnik).
MaiaS…se mi kar zdi, da sva “tam-tam” po počutju. S tem, da jaz kar jamram tule. Imam fuuuuuul dela na šihtu in same nor tempo zarad rokov, ki me lovijo… s tem da hodim sedaj še na fizioterapijo (pred šihtom) in je tako “fajn” ko ti na koncu rečejo “zdaj pa počivat”…
Bravo tudi tebi Sladkorček! Pomembno je, da si konzistentna in rezultati so in še bodo. Vztrajna si, to je najpomembneje. Tvoje kile bodo bolj za ziher ostale, tudi če boš malo po grešila, kot moje. Jaz hujšam kar hitro (po eni strani prehitro) in če me kaj “prime”, bom hitro dobila nazaj.
Je pa dober občutek pri 75,tako da te spodbujam, da guraš naprej 😉.
BRAVO! Čestitam! :)))
Tebe je pa korona čist “sprala” 😉 😀 😀
Samo tako naprej! 🙂
Tudi sama opažam pozitivne posledice korona-karantene pri nas doma in upam, da bodo trajale.
Seveda imamo tudi slabe posledice, ampak za dobre sem hvaležna, slabe bomo pa že nekako rešili, pač se oprimeš dobrih, da lahko slabe prebrodiš…
Glede prebave, moja je bila katastrofa! Sem šla celo na kolonoskopijo, me je poslal osebni zdravnik, vse bp, mi je pa specialist povedal, da imam ful zavito črevo, da je to verjetno posledica premikov, pač manj maščobe in več prostora, pa se organi malo premaknejo in naj bi zato štopalo.
Pred novim letom sem začela jesti več OH in se mi je prebava uredila.
Nimam pametnega nasveta, ker sem sama poskusila vse in svašta, pa mi ni nič pomagalo.
Lansko leto je bilo pri nas katastrofa!
Preživela sem!
Še vedno procesiram stvari, a gre na bolje.
Meni zelo pomaga, ko sem zmožna med vsem slabim videti tudi tiste dobre stari, ki jih imam, te mi potem dajo moč, da preživim. Trudim se čim bolj uživati v dobrem, da ga res dobro občutim in užijem, slabo pa moraš prebroditi, ni druge.
Dogajale so se stvari, na katere dejansko nisem imela nobenega vpliva, zelo grd občutek je to, ko si nemočen in nimaš kaj ukrepat, ker nič ne pomaga. Oprijela sem se hujšanja, to je bila edina stvar, na katero sem imela vpliv in sem jo lahko kontrolirala, sploh to, kaj jem in koliko jem, ker ves stres v meni je samo klical po picah in hamburgerjih…
In sprejela sem stvari, kaj pa naj bi… Je, kar je, bilo je hudo, dejansko vsakih par mesecev nov šok in izguba, a sem se držala nekako tega, da je treba preživeti, sprejeti vsa čustva in jih predelati, pustiti času čas in se spopadati z vsakim dnem posebej, enkrat bolj uspešno, drugič manj, a ni vrag, da ne mine…
Karkoli se ti dogaja, nisi ne prva, ne zadnja, ne edina!
Vse se bo rešilo in vse mine!
Čuvaj se!
Lansko leto je bilo pri nas katastrofa!
Preživela sem!
Še vedno procesiram stvari, a gre na bolje.
Meni zelo pomaga, ko sem zmožna med vsem slabim videti tudi tiste dobre stari, ki jih imam, te mi potem dajo moč, da preživim. Trudim se čim bolj uživati v dobrem, da ga res dobro občutim in užijem, slabo pa moraš prebroditi, ni druge.
Dogajale so se stvari, na katere dejansko nisem imela nobenega vpliva, zelo grd občutek je to, ko si nemočen in nimaš kaj ukrepat, ker nič ne pomaga. Oprijela sem se hujšanja, to je bila edina stvar, na katero sem imela vpliv in sem jo lahko kontrolirala, sploh to, kaj jem in koliko jem, ker ves stres v meni je samo klical po picah in hamburgerjih…
In sprejela sem stvari, kaj pa naj bi… Je, kar je, bilo je hudo, dejansko vsakih par mesecev nov šok in izguba, a sem se držala nekako tega, da je treba preživeti, sprejeti vsa čustva in jih predelati, pustiti času čas in se spopadati z vsakim dnem posebej, enkrat bolj uspešno, drugič manj, a ni vrag, da ne mine…
Karkoli se ti dogaja, nisi ne prva, ne zadnja, ne edina!
Vse se bo rešilo in vse mine!
Čuvaj se!
[/quote]
A veš kva, tebe sem pa že res Sita! Ni teme, da se ne bi oglašala,
Saj sploh nisi modelatorka pa sploh neneehaš v vse se utaKneš. Prov dosadna si že.
Hm.. Glede tegale komentarja imam mešane občutke. Tudi meni pristop “sam hvalim se” ni bil vedno po godu, ampak sem se navadila oziroma pri sebi razčistila, da pač taka je in rada špikne in verjame, da s tem pomaga.
Ne moti me pa, da se javlja na različne teme. Ima veliko pametnih nasvetov in izkušenj in marsikateri punci to prav pride v njeni borbi s kilogrami. Tisti, ki ga njeni komentarji motijo, naj jih pač preskoči.
Danes sem naredila 2 kiksa za moj želodec (kava in žlica prebranca, no pa še 2 sveži jagodi bi lahko bili problem?) in zdaj plačujem že cel popoldan pekoč želodec.. Pišuka, res sem mislila, da sem rešena težav z želodcem.. Sem kar žalostna.
Jutri nazaj na lahko hrano in izgubljat kg naprej.. 😔.
Kako ste ostale preživele sončno soboto?
Jaz preberem vse, za komentirat vsak post pa moraš bit predvsem priden. 😉
Vsake toliko se pa najde kdo, ki misli, da je fajn, če paca po temi, sam do zdaj je še vsak pacač odnehal.
Štefi, pri nas je bilo sonca za vzorec. Sem pa imela deloven dan doma, delo na vrtu je pravi balzam za možgančke in dušo za takele pisarniške molje kot sem sama. Drugo je pa, kaj bi na tole rekla moja fizioterapevtka… 🙄
Štefi, tale tvoj gastritis pa zgleda da ni glih hec… drži se.
Dobro jutro! Mene ne moti nobeno komentiranje, zato vse ostanite take kot ste. Če smo si lahko v tolažbo v več primerih toliko bolje. Torej jaz 76,9, verjetno bo tako še kak dan. Opažam, da ko se premakne navzdol, potem par dni ali kak teden stoji.. samo naj se trend navzdol nadaljuje…tretji dan že veselo papcam za zajtrk namočene suhe slive, pijem Donat, malo kefirja, pa ni kakega odziva mojega črevesja kot neko pretakanje in glasno ropotanje notri. Sej vem da ne gre z danes na jutri, a nekako pa le pričakujem, da se še to spravi v red v nekem doglednem času. Lepo nedeljo vam želim!
A veš kva, tebe sem pa že res Sita! Ni teme, da se ne bi oglašala,
Saj sploh nisi modelatorka pa sploh neneehaš v vse se utaKneš. Prov dosadna si že.
[/quote]
modeLatorka res nisem 😀 😀
Mogoče sem modelka 😛 😉
Zakaj me bereš, če ti dvigujem pritisk? Preskočiš moje nakladanje, pa je stvar rešena, zgoraj pri vsakem postu se itak lepo vidi nick tistega, ki piše, pa moje preskočiš in imaš mirne živce.
ja, tale moj gastritis ni tako enostaven, kot je izgledalo. Sem mislila, da sem iz ta hudega in da zdaj po 2 mesecih pa lahko začnem malo ekspreimentirati z novo hrano…no, ne gre. Sem prav razočarana. Zdaj sploh ne vem kako naprej. Koliko dolgo naj še čakam na naslednji korak (preiskave..ne bi šla na gastroskopijo…:-( ). Upam, da je bil tisti prebranec slučaj in da se bo umirilo nazaj.
Po drugi strani sem na tak način zazihrana, da bom shujšala do svoje normale, ker je moja hrana in njena količina s tem želodcem omejena 😀
Sladkorček a si čisto zaprta al vseeno kaj gre naprej? Če je prvo, daj poizkusi vseeno kak klistir, da zaženeš sistem. Se dobi v lekarnah tak kompletek in je enostavno.
Prvi alt, pridi hitro nazaj v svoj ritem. Maia, ti pa tudi..pomlad je tako lepa!
Aja, punce, sem videla nek izziv na FB, ki me je pritegnil, haha. 14 dni po 100 počepov na dan…to lahko razdrobiš na kolikor želiš serij. Če se mi katera pridruži bom vesela. Jutri začnem, da sploh vidim kako težko je to. Mislim, da ne bi smel bit problem, lahko pa da se motim 😀
Hvala vsem za vzpodbudo, sam hvalim se, tvoj zapis me je malo postavil pokonci.
Ugotavljam, da se zelo težko soočam s stresnimi situacijami, otrpnem, zablokiram, ne morem dihat, živet…Sem upala, da bo z leti bolje, saj se nabere izkušenj in ne sije vedno samo sonce. Pa sem še vedno preveč občutljiva, preveč osebno prizadeta. Sploh, če gre za ljudi, ki so mi blizu. Se borim, se pretolčem čez dan, ampak v sebi zelo trpim. Bo bolje, upam.
Sicer pa je maj prinesel skoraj kilo več, trenutno 57,2. Sem mislila, da bo več, glede na to, da nisem ravno pazila.
Želim vam lep teden.
Štefka 1- zakaj se bojiš gastroskopije? Jaz sem bila že najmanj 5x. Je daleč od prijetno, samo se da zdržat, samo umirjeno dihat pa poslušat navodila. Drugače se ti to lahko vleče in vleče, tako pa boš dobila prava zdravila. Morda celo kombinacijo, če je težav več. To se pa vidi samo s tem pregledom. Lahko je se bakterija, želodec poln vode oz. kisline. Ne se Hrvat. Kot sem rekla ne se ustrašit in zberi pogum pa čimprej to postimaj, saj z zdravjem se ni za igrati. Meni je pred 16 leti skoraj sapnik razžrlo od kisline, sem 3 mesece kašljala kot nora, podnevi in ponoči, bruhala. To niso heci. In glede na vse, 10 min boš že zdržala, še kaj dosti hujšega in bolečega je kot to. Imej se rada in takoj poklici Zdravnica pa se naroči. Tako življenje nima smisla. Pri vsem si prikrajšana in kar je najslabše – ne gre na bolje. Določenih bolezni ali težav si pač ne moremo sami odpraviti, zato so zdravniki in tablete. Z dieto samo omiliš bolečino in stanje. Vzrok je treba odpravit, pa sama ga ne boš. Dlje boš čakala, slabše bo, verjemi. Boš pa kljub terapiji, ki jo boš dobila še naprej pazila na prehrano. Prvi korak sem ti pa napisala. Zberi se, poklici in gasa. Najprej zdravje punca, če boš suha pa bolana je slabše kot debel pa zdrav. Drugače moja prebava je lena, prebudi se 1-2x na teden, kar je občutno premalo. Tele suhe slive so tako nezgravzne za jest, samo se trudim. Vem da ne gre v prvem tednu vse urediti, samo bom vztrajala. Pijem MG, Donat, vodo, doterrine kapljice pa je vse skupaj bolj klavrno. Samo ko me kdo v službi pošteno raz… pol se neki zbudi… mah… tole vreme nam tud ne gre nič na roko.