Motivacija za vsak dan!
Joj Štefka 1, bravo! Si me konkretno prehitela, za dve celi številki. Samo ne bom obupala, grem po polžje za tabo. Razlika pri nama je, da ti se držiš pri hrani pa te miganje matra, pri meni je pa miganja veliko, pa je težava upreti se hrani. Prejšnji teren sem bila dva dni noro zbira od službe, tako da 2x nisem telovadila. Sem pa včeraj 1 uro kolesarila, pol ure telovadila po bejbi in eno uro tenisa. Je bilo dovolj. Danes sem s kolesom postavila svoj osebni rekord in sem prikolesarila hrib v 43,20 min, od začetka pred dvema letoma pa je bil ta čas 1.04,20 min.. napredujem. Lani najboljši čas 51,20. Seveda sem zvečer se udarila en sklop vaj od bejbe. Tako da ja, miganje pri meni je, hrano še spravit v res pa bo. V tem tednu mam tri dni spet v službi precej dela in ne vem kako bo z miganjem, a planiram da bo. Drugače sem pa tudi jaz dobila od sosede kompliment, da se ji zdi, da me je v trebuh manj… sicer ni nek presežek, a motivacija je. Sem si kupila en komplet (pajkice in majčko) za telovadbo pri intersportu in moram reče da se mi zdi da mi kar paše. Sem pa razmišljala, da bi bilo fajn, če bi se pa mi kaj videle in spoznale tako v živo. Pač potem kdaj v jeseni, ko bo staro stanje s tole koronco. Pa pride katera želi. Morda malo v razmislek. Imejte lep teden! In Čestitke vsem za vsak dosežek, tudi najmanjši korak, samo da gre!
Sladkorček, bravo za miganje! Si čist divja 😉. Ja, tako kot si rekla, jaz še nisem začela zares migat. Včeraj sem sicer naredila 21000 korakov, vaje pa nobene.
V osnovi sem sicer jaz športnica, tako da je samo vprašanje časa, kdaj me bo začelo vleči v vse žive športne aktivnosti. Ampak trenutno mi paše počas in na easy. Se ravnam po želji mojega telesa. In sem vesela, da se končno “slišim” in ne delam nekaj na silo.
Jaz imam tudi popolno bejbo doma. Par treningov sem naredila, potem pa opustila 😂. Mogoče pa spet probam..
Glede druženja, jaz sem čisto za. To sem že enkrat omenjala, pa sicer ni bilo nekega interesa. Punce iz teme o hujšanju z luno so se enkrat dobile in skupinsko izginile iz foruma 😂😂. Verjetno so si potem naredile FB skupino ali kaj podobnega.
Skratka naj povedo še ostale, potem pa vidimo. To bi bilo ZELO zanimivo. Jaz imam za vsako v glavi eno sliko in sem prepričana, da je čisto zgrešena 😂😂😂.
Ojla… Ma jaz tudi nisem za, pa brez zamere. Bolj gre za to, ker sem hudo sramezljiva.
No vceraj in danes sem se tehtala. Vceraj 79,1 in danes sem upala da bi bilo 79. Pa sem bila razocarana, 79,5. Ja no, me zeza voda, ker jem pa lepo, migam pa tudi. Nauk zgodbe: pridno nadaljuj naprej na temu kar pocnes, in bo poplacano. S tem se tolazim. In tako tudi bo, tako zame, kot za vas 😊
To glede druženja je pač bila ideja. Nič hudega, če niste za. Prav. Sem pač mislila, da ne bi bilo slabo, da se spoznamo. Če pa bo katera za čvek v živo pa sem jaz za. Lahko tudi samo dve. Drugače pa tudi pri meni po starem. Kilogrami stojijo, zdaj mam še tiste dni v mesecu, tako, da se ne želim tehtat. Nazadnje 77.9. Migam precej ja. Hrana sem pa še v plusu, to je za znoret. Pa kako mi ta dva dni paše jest. Urejam si prebavo, pa nekako tudi gre počasi, sem kot polž… drugače sem izvedela, da delam še do konca drugega leta sigurno. Tako, da letos še imam službo. Vsaj nekaj. Res ne bi rada še službe izgubila po 20 letih, čeprav so mi že lani povedali, da bo zagotovo tako. Ni fajn, a po eni strani vsaj malo veš kaj in kako. Ni pa luštno, posebej zdaj, ko bo srednja šola zaradi stroškov. Bomo morali stisnit. Punce me pa še nekaj zanima. Jaz sem velika, res velika ljubiteljica čokolade. Kako vi ukanete oči, usta in želodček, da se uprete sladkemu?? Meni se nenormalno lušta čokolade. Lahko bi brez težav pojedla 300g čokolado, sladoled 1l, kos torte… Pa ne mi rečt, vzemi malo, ker pri meni to ne deluje. Malo šele sproži željo po še več. Ena rebra se spremeni v dve, tri… težko je to.. . Bodite lepo!
Sladkorček, jaz sem drugače tud sladkosneda, ampak pri čokoladi sem zbirčna – jem tako z vsaj 55% kakava, najraje okoli 75% kakava, pa fajn je, da so celi lešniki not. Dosti lešnikov. Določila sem si limit 1 rebro na dan, če je res kriza (PMS sodi zraven), tudi do 3 rebra. Mi je pa zanimivo, da mi ta želja po čokoladi nekje v maju vsako leto usahne in ponovno oživi na jesen. Se izmenja z željo po pivu 😉
Jaz sem od malega grozno sladkosneda. Velikokrat oz najraje sem jedla pecivo od babice, ter cokolado in sladoled. Potem sem se naucila sama peci in od takrat je katastrofa. Se ne ustavim. Ga ni recepta za se ustavit “pravocasno”, mogoce le to, da moras bit zelo zelo zelo psihicno trden, da to storis. Meni je redko to uspelo.
Pravijo, da ko te prime jest sladko, moras it hodit ali pa se kako drugace zamotit. No, meni ni pomagalo. 1x ali 2x je bilo tako hudo, da ko sem sla hodit (z namenom, da preusmerim misli in pozabim), sem se vmes obrnila in sla po eno dozo necesa. Preveliko dozo seveda. Tako, da pri meni to ne uzge.
Mogoce pomaga, ko imas zelo uredu postavo in si zadovoljen, pa noces tega pokvarit in potem ne jes,ker noces pokvarit vsega. Ne vem, razmisljam samo.
Sem čokoholik in cukroholik, od nekdaj in tega ne mislim spreminjat.
Ko sem začela hujšat, sem dobila v dar eno prestižno bombonjero in z njo sem ugotovila, da vse svoje potrebe, želje, čustva in čula lahko zadovoljim z eno pralino, edino če je res huda sila, pojem tri.
Zdaj se držim tega, da večinoma posežem po nesramno dobrih sladkarijah, tistih zame res vrhunskih in uživam v enem normalnem koščku ali kosu, ne pa da se bašem še in še.
Če posežem po navadni čokoladi ali nekem kupljenem pecivu, tortici, jaz tega lahko pojem na tone, nimam meje, vsakkos me vabi na še in še. Če je pa nekaj res nesramno dobro, to valjam po ustih in uživam v okusu, verjetno na ta način počasi zadovljujem vsa čutila in deluje.
Hehe, evo primer:
moja tašča dela odlične buhtlje, res je vrhunska v tem, ampak včasih ji ne ratajo, noče testo vzhajat in packa tisto testo tudi celo dopoldne. No, ko se ji to zgodi, so buhtlji vrhunski! Tega potem pojem samo enega in mi je wow! Ko ji pa “ratajo”, ko ji testo lepo vzhaja, so mi zelo dobri, a jih pojem lahko pol pekača – dobri so, a jim nekaj manjka in se mi zdi, da z vsakim novim kosom iščem tisti vrhunski okus, a ga ni in ni in jaz “ne verjamem” in pojem še en kos in tako, dokler mi ni slabo.
Zase sem ugotovila, da so mi sladkarije več kot hrana in da se ne bašem, rešujem zadevo tako, da z vrhunskimi okusi zadovoljujem vsa svoja čutila.
Glede srečanja: od kod pa ste? Jaz Ljubljana. Če je katera doma ob morju, glasujem za kavico s pogledom na morje :)))
Cuker… Lahko tudi jaz napišem kakšno dizertacijo 😂.
Jaz zase lahko rečem, da mi je (bil) cuker več kot hrana. Definitivno. Kadar sem bila ok, sem lahko pojedla eno vrstico. Ko sem bila razdražena, ali ne v stiku sama s sabo, ali ne čisto pri sebi, pa sem lahko pojedla 10x toliko. Pri meni je bila ta povezava očitna. Ne vem, morda pri vas ni. Sladko je res dobro, ampak to, da se ne moremo ustavit, pa ni razlog samo v “dobrem”. In dokler si ne pridemo na čisto kaj pomeni za nas ta občutek filanja. Kako se takrat počutimo, kaj nam gre čez glavo, kakšne smo takrat do sebe, kaj nam manjka.. Jaz sem jedla cuker takrat ko mi je bilo vseeno, ko mi je dol viselo zame, ko je itak že blo vse zapravljeno, pa naj bo še to… Ne vem, kot sem rekla, lahko da to ni vaša zgodba,lahko se pa samo slepite, da ni 😂😂😂. Malo heca.
Skratka, jaz že 3 mesece nisem jedla čokolade. Pa sem ok. Pojedla sem en kos domače korenčkov torte. Počasi in z užitkom. Tudi če bi pojedla kak košček česarkoli se sploh ne bojim, da bi se spustila z vajeti. Ni to sploh več strah.
Recept? Ne vem… OK sem sama s sabo. Postavila sem ostalim meje tam kjer je treba. Vem da sem ok taka kot sem. Pa se to sliši kot kliše, ki sem si ga večkrat poskušala teoretično vbiti v glavo, pa ni šlo. Zdaj ga “čutim” v praksi. Recept? Še vedno ne vem 😂😂😂
Korona je vsaj pri meni prepihala glavo očitno..
A se tudi vam kdaj zdi, kot da bi bile multiple osebe? Npr. cel dan si “pridna”, ješ po pameti, se rekreiraš, zvečer skočiš pod tuš, si pripraviš čaj, s katerim nameravaš na kavču zaključiti (nadvse uspešen) dan. In potem? Kar od nekje se vzame glasek, ki bi sladko, slano, vinčka, pivce,…ajde, rečeš, grižljaj in šluk, za lušte potešit, saj je bil naporen dan in še “pridna” si bila… greš do hladilnika … ko pa se ponovno zaveš, je želodec napolnjen s pol litra piva, kosom kruha in lepim delom narezka… No, men se tole dogaja zadnje čase… SOS!
Mene v takih primerih potegne ze popoldne,ne sele zvecer. Seveda ce/ko premalo jem. Velikokrat pa se zacne ze pri zajtrku, ce npr pojem samo sadje, je ze v startu dan obsojen na propad. Dejstvo je, da smo siti moramo pojesti veliko beljakovin, ker nam to da sitost. Vsaj meni no. Ceprav jih iskreno povedano ne maram v nobeni obliki. Pri hidratih pa se mi zdi, da sem zelo hitro lacna, razen v primeru, ce jih pojem ogromno. To pa vemo kam vodi…
Imaš prav Štefka, vprašanje, če je bila dovolj hranjliva hrana… mi zmanjkuje časa za zelenjavo pripravit in očitno mi potem manjka… kompenzacije z več sadja pa tudi nisem naredila. Kaj od zelenjave si vzamete, če ste na knap s časom? Meni je drugače ljub paradižnik narezan, sam letos me še ni prepričal… je kar brez okusa. Štefka, že delaš vaje po moževem planu?
Ko nisem jaz-jaz, sem žrla vse, ne samo sladkarije, pa še tisto vse je moralo biti konkretna hrana. Zdaj sem malo razčistila s tem, zavedam se svojih reakcij, pa tudi omilile so se, tako da je bistveno lažje.
Glede sladkega, poznate tisti občutek, ko si cel dan v dirjanju in si ves napet, potem se pa vsedeš na kavo, ki si jo neskončno želiš in tisti prvi požirek dobre kave, ki ti preplavi telo, ko dejansko občutiš mentalni in fizični užitek, ko se ti telo sprosti in postane mehko, možgani pa doživijo neko preobrazbo…
Tako sem jaz s sladkarijami, dobesedno jih čutim z vsemi čutili.
Glede hranljivosti sem tudi jaz opazila ogromne razlike. Zdaj sem se očitno navadila jesti manj, bolj zdravo in hranljivo, tako da, ko jem kaj “brez veze”, sem skoz lačna.
Do lani recimo nisem opazila razlike med belim in polnozrnatim, zdaj jo opazim, po polnozrnatih zaevah sem dalj časa sita.
Evo, pa zadnjič sem jedla hrenovke, teh nisem jedla že desetletje, mene par hrenovk ni nič nasitil, prazno, kot bi padlo skozi. Če pojem kos mesa iste gramature, me nasiti.
Očitno je treba jesti kvalitetnejšo hrano, da manj poješ in seveda bazirat obroke na dopoldanski čas, ker potem smo popoldan manj lačni.
Glede piva… Hehe, meni vsak dan po kosilu sede 2dcl, pa če se cel svet podre! :)))
Glede hranljivosti sem tudi jaz opazila ogromne razlike. Zdaj sem se očitno navadila jesti manj, bolj zdravo in hranljivo, tako da, ko jem kaj “brez veze”, sem skoz lačna.
Do lani recimo nisem opazila razlike med belim in polnozrnatim, zdaj jo opazim, po polnozrnatih zaevah sem dalj časa sita.
Evo, pa zadnjič sem jedla hrenovke, teh nisem jedla že desetletje, mene par hrenovk ni nič nasitil, prazno, kot bi padlo skozi. Če pojem kos mesa iste gramature, me nasiti.
Očitno je treba jesti kvalitetnejšo hrano, da manj poješ in seveda bazirat obroke na dopoldanski čas, ker potem smo popoldan manj lačni.
Glede piva… Hehe, meni vsak dan po kosilu sede 2dcl, pa če se cel svet podre! :)))
[/quote]
To je res. Jesti je treba ravno prav dopoldan in za kosilo. Če je preveč, pol gre “dan v maloro” in lahko še mal pojem. Če je premalo gre pa itak v maloro zvečer.
Kvalitetna hrana!
Prvi alt, jaz si prepražimo mešano zelenjavo, ali pa jo skuham na pari (cvetača, brokoli, bučke). Paše tudi k sendviču. Čeprav zdaj kar redno nosim s sabo meso/ribo z rižem ali čim podobnim.. Pa obvezno zelenjavo. Končno sem osvojila ta red in ugotovila kako je dobro med službo imeti pavzo in pojesti kaj toplega. Punce, 5 let tega luksuza nisem imela. Pa to sploh ne bi smel biti luksuz. No, zdaj si tega nikoli več ne pustim vzeti… Meje in to..