Ooooo, par dni me ni, pa je cel žur tu gor :)))
Štefi, ČESTITKE! Bravo!
Ne moreš si misliti, kako sem vesela zate! Prav privoščim ti ta preboj!
Se spomniš nekaj mesecev nazaj, ko je Bralka naredila ta veliki korak, kako smo bile vse vesele in ponosne na njo? Evo, zdaj si na njenem mestu in naj ti le traja!
Mogoče ti bodo cunjice dobra motivacija, si že začela razmišljat o njih :))
Alt, sem prav vesela zate, da se vračaš nazaj! Jaz sem od 72 do 68 potrebovala skoraj pol leta, ti želim krajšo pot! Te zadnje kile so zoprne kot hudič, samo vztrajaj, pa četudi nekaj časa stagniraš, ni problema, bo že šlo dol! :))
Bralka in Sladkorček, super sta! Vidve sta postali gonilna sila te naše skupinice! :))
Maia, a bova? 🙂
Jaz sem se po prvomajskih malo umirila, potem fajn jedla, krofe, buhtle, pice, bureke, hamburgerje, ni da ni, pa še cuker na cuker, vaga sicer do 70 ni prišla, je bila pa tik pod! No, vsaj testirala sem, koliko lahko pojem, da nisem na 70 😀 😀
En dan sem se tako nažrla, da sem mislila, da se bom razpočila, to ni bilo več tisto, ko ti je slabo, ampak ko enostavno pokaš po vseh šivih in te boli vse od požiralnika, želodca in črevesja, ker je vse polno… Kaj mi je bilo, nimam pojma, a sem naslednji dan nehala s tem in sem nazaj na 68 -68,5kg.
Gibanje nula. Zmanjkalo dela. Mislim, da se samo delam, da ga je zmanjkalo :))) Danes še malo počivam, jutri si pa najdem novo delo! :)))
Dobrodošla!
Če je meni uspelo sklatiti preko 40 kil, bo uspelo tudi tebi teh 20!
Samo vztrajaj in ko ti kdaj ne gre, ne obupuj, ampak išči rešitve!
Glede zadrževanja vode, meni gre tudi po 2kg gor in dol v parih dneh. Sem ugotovila, da so velik krivec OH in ko jem OH, moram spiti veliko več vode, enako kot ko jem kaj slanega. Dnevno spijem nekje 2,5 litra vode, če moja dnevna prehrana temelji na OH, pa najmanj 3,5l in potem ne otekam, ne zadržujem vodo v sebi.
Pri sladkarijah sem jaz tip, ki jih je za dušo, zame so sladkarije kot poezija… Ne znam opisat, ampak to zame ni hrana, je nekaj mnogo več.
Pri meni ni drugega nadomestila za čokolado, kot čokolada! Sem pa zadevo rešila tako, da kupim kvalitetne praline, tiste nesramno in božansko dobre, ker to pojem eno kockico in sem zadovoljna, če je res huda sila, pojem maksimalno 3 kockice, kar je še vedno manj kot 30g čokolade!
Mogoče te zadovoljijo drugačne oblike sladkarij,če te ne bodo, pa poskusi z bolj polnimi okusi.
Tudi za hrano drugače pravijo, da bolj začinjena in hrana z močnejšim okusom, hitreje zadovolji lakoto. To zdaj opažam pri sebi, ko sem začela hujšat, sem se bazirala na “čiste” okuse, zelo malo kombinacij živil in malo začimb, da sem okusila pristen okus obroka.
Kakorkoli, srečo na tvoji poti in če potrebuješ pomoč, vprašaj, punce so super in imajo ogromno izkušenj!
Oblačila…
Hehe, ženska tema :)))
Definitivno drži, da ko se razširiš, se začneš oblačit čim manj vpadljivo, čim bolj preprosto, nevidno in vedno ti je škoda vsakega eura za novo oblačilo, ker boš itak shujšal…
Videvam ženske, ki so kar obilne, a so upedenane v nulo, od frizure, šminke do obleke in nakita, kljub svojim kilam zgledajo fantastično, ampak jaz tega nikdar nisem znala, nisem se videla v tem.
Kaj pa vem, mogoče bi s tem, če bi se tako zrihtala, sama sebi priznala, da nočem shujšat, pa zato enostavno nisem upala…
Definitivno drži tudi to, da ko imaš manj kil, ti več oblačil paše, lažje se lepo oblečeš in v vsaki trgovini dobiš kaj zase!
Sploh ni nujno, da imaš normalno težo, že ko shujšaš za eno številko (cca 7kg), ti vsaka stvar lepše stoji in se raje oblečeš in brskanje po omari je manjša muka.
Letos sem imela eno fešto, za katero sem se morala res lepo obleči in urediti, kupila sem si 3 obleke, eno celo mini (!!!), s tem, da se imela še od prej nekaj oblek v omari in da mi je prijateljica prinesla eno res lepo gala obleko svoje hčere.
Karkoli sem oblekla, je na meni stalo top! Ne spomnim se, da bi mi kdaj vse tako dobro stalo! Še pri 20ih in 30ih sem probala 20 stvari, da sem bila z eno pogojno zadovoljna!
Predvidevam, da sem malo nehala komplicirat in da sem končno zadovoljna s svojo postavo, pa tudi postava se mi je ful spremenila, bila sem izrazita peščena ura, grozno ozek pas in široki boki, zdaj pa imam normalno postavo in verjetno zato nimam več tistega problema, ko mi je nekaj čez tazadnjo prav, mi v pasu pleše in če mi je v pasu prav, se čez tazadnjo trga…
To je zgleda darilo 40ih let in hvala vesolju za njega :)))
Punce, nagradite se s kašnim novim lepim kosom garderobe in brskajte po svojih omarah, poiščite tista oblačila, ki so vam premajhna, a so vam zelo pri srcu, pospravite jih na posebno mesto in vsake toliko jih pomerite, lahko so vam super motivacija in merilo, do kam morate priti!
Smo pač ženske in če trik z garderobo pali, da smo bolj motivirane, zakaj ga ne bi izkoristile :))
Joj koliko dogajanja!
Dobrodošla, novinka v tem gibanju za vitkejšo postavo! 😂
Malo sem ven padla, dnevi so (spet) prekratki, ko je treba vsak dan v službo. Malo me tudi matrajo jutra, pozimi smo vsi vstajali prej zaradi šole in faksa otrok, zdaj pa vstanem prva (pa ne zgodaj, ampak sem vseeno prva) in mi je to zoprno, komaj se odvlečem do službe. Samo potem pridem pa domov pozno popoldan in je konec dneva en, dva, tri. Dvakrat na teden telovadba, ostalo pa kar nekam gre. Pa tudi vreme je bilo ta teden bolj deževno in se mi potem ne da na neke dolge sprehode. Kile so mi zdaj malo obtičale, moram pospešit, ker imam konec meseca spet kontrolo pri zdravnici. Neverjetno, kako lažje mi je bilo, ko sem bila več doma aprila.
Eh, cunje … ne vem zakaj, ampak meni to res ne pomeni nekaj. Imam rada športne stvari, saj si moram omislit kaj novega za poletje. Mogoče mi je malo zoprno zdaj hodit po trgovinah.
Številke vaših kil so neverjetne, lovimo se!
Uspešen začetek tedna, še posebej tistim, ki greste jutri prvič po epidemiji!
Sam hvalim se, hvala.
Težave z želodcem so minile, zdaj je na preizkušnji moja volja. Ampak verjamem, da bo tokrat šlo. Ta želodčna epizoda mi je dala eno novo izkušnjo, da ne rabim jest da se umirjam. In tudi zdaj naprej mi gre dobro. Hrana je zato da se nasitim. Še vedno se držim “želodčne diete” in mi ni težko. POizkušam z novimi živili, dodajam jih počasi. Včeraj sem jedla mehko kuhano jajce po 1 mesecu. Čokolade še ne povoham. Se bom kar naprej delala, da mi ziher ne paše na želodec :-))))
MIgala sem manj kot ponavadi, tako da je moj minus izključno iz minusa hrane. Zdaj, ko se moje telo po virozi končno, umirja, bom poskušala kej več migat. Trenutno samo hodim, naredim vsak dan med 10 in 12 tisoč korakov.
Bralka, nič hudega, če si malo ostala na neki kilaži, glavno je da ne gre gor. Zdaj imaš priložnost za nov korak. Včasih si rabimo malo odpočiti na določeni teži, pa potem spet zagrabiti.
Tudi jaz sem nazaj v službi in ritem se je konkretno spremenil. Moram pa reči, da je bil prvi teden super. Jaz rabim malo bolj strukturiran dan, potem naredim precej več, kot če nimam nič…Je pa slabost dodaten pritisk službe, službenih odnosov, ene stvari bi kar zbrisala. Ampak to je realnost, moramo počas nazaj…
Sam hvalim se, kar si napisala glede oblek je čisto res. Z vsak kilo manj se je lažje oblečt. IN tisto s “ne bom kupovala oblek, ker bom itak shujšala” še kako drži tudi zame. In tudi jaz poznam punce, ki se tudi s kopico kil preveč znajo zrihat. Občudujem jih. To je tisto “imej se rada ne glede na vse”.
Jaz že sanjam o črnih hlačah in usnjeni jakni in kako bom enkrat taka zažgala v službo :-))))
Hvala za prijazne besede dobrodošlice. Res ste super in ko berem zapise vaših uspehih, če sama dobim več volje.
Jaz sem se stehtala, torej evo štartam točno z 85kg. Mal sem si zatiskala oči. Jaz sem si vedno namreč govorila, evo čez 80 pa ne smem, ni minil veliko, ko sem zdaj na 85. Ampak saj bo, kjer je volja je pot 🙂
Jaz sem bila ena izmed tistih, ki je dieto vsako jutro začela in jo vsako popoldne prekinila. Tm do 17h sem bila ultra pridna, po prihodu iz službe pa sem samo še neumnosti jedla in to vsak božji dan. Ampak zdaj bo drugače, mora biti. Zdele par dni sem res pridna, ni bilo grehov, vem pa da bo vsak dekagram manj teže za mene velik uspeh, sploh pri vseh zdr.težavah, ki jih imam.
Vsem vam zaželim lep začetek delovnega tedna. Naj bo čimmanj stresen. In še enkrat hvala vsem in vsaki posebej za izrečeno dobrodošlico.
Florida
Hvala Stefka!
Ja, nekaj od tega bom morala vzpostavit. Točno vem, kdaj in kaj me recimo še spravi v nervozo, s tem bom morala opravit. Nekatere stvari so samo take, da so v bistvu brezvezne in izključno v moji glavi, druge so malo manj predvidljive, ampak jih vseeno poznam.
Recimo ena moja brezvezna fora: sama se oblačim “nič posebnega” in kot večina v našem oddelku. Hlače (v stilu kavbojk, samo barvaste), pa zgoraj nek pulover. Nimam 7 parov čevljev za pozimi in 7 plaščev, bund. Imamo pa sodelavko, ki ima vsak teden kup novih cunjic, včasih se mi zdi, da se za službo prelepo obleče. No, in a veš, mene to kar v stisko spravi. Vem, da podzavestno zaradi nje malo bolj menjam oblačila, sama bi se oblačila bolj monotono. Pač perem in rada nosim tistih par stvari.
No, a imam čudaški problem? 🤦♀️
[/quote]
Bodi to kar si! Zakaj bi sebe spreminjala zaradi drugih?
Si zadovoljna s svojimi oblačli? Resnično zadovoljna?
Če da, potem ostani zvesta sama sebi. Če ne, potem nekaj spremeni, da boš zadovoljna!
Jaz sem si skozi 10-15 let odrasle dobe in enake kilaže nabrala polno omaro stvari, po nekaj plaščev, zimskih in jesenskih, pa jakne, bunde, kostimov po namanj 5 za vsak letni čas, bluze, obleke, hlače, krila, ni da ni, skratka, kar je bilo znošeno in modno, je šlo stran, kar je bilo pa kvalitetno in klasično, je ostalo v omari.
Nosim večinoma preprosta oblačila, na komot, hlače ali kavbojke, majčke, tople puloverje pozimi, poleti lahke obleke in to je to. Meni je v redu, dobro se počutim in ko se kdaj pred omaro vprašam, kaj naj danes oblečem, kaj boljšega ali ostanem pri kavbojkah in majci, ostajam pri kajvbojkah, ker se v tem jaz dobro počutim!
Ko grem kam res specialno, imam pa dovolj kosov oblačil, da lahko skombiniram dober outfit, se uredim in sem dogajanju in okolju primerno oblečena.
Ker drugače, perem le ene in iste majčke, celo kupila sem si več enakih, da lahko nosim več dni zapored :))
Kar zadeva uniformiranost v službi, nisem nikdar nosila uniforme. Imam pa prijateljico, njena mama je bila čistilka, torej v službi v halji. A ko si jo videl na cesti, ženska upedenana v nulo, kostimček, bluzice, petke, kot bi bila direktorica, ne čistilka. Se spomnim, da je vedno govorila, da to, da je čistilka, ne pomeni, da mora biti slabo oblečena. In ima prav!
Eno vprašanje: kako rešujete kosila? Si nesete s sabo v službo?
Pred korono je bilo vseeno nekoliko lažje, se mi zdi. Okrog moje službe ni še vse odprto, nesem si s sabo kot neki dve malici, samo sem vseeno lačna, če ne jem nekaj toplega. Prej sem že kaj skombinirala. Zdaj si sicer nesem tudi od doma, a ne vsak dan, vsak dan niti nimam doma nečesa za pogret, v službi imamo mikrovalovko. Zato mi kile tudi malo stojijo, ker potem včasih jem s sodelavci kakšne testenine, pico, kar pač naročimo.
V službi malicam, kar si prinesem od doma oz. iz trgovine (hladen obrok), kosilo pa imam, ko pridem domov. Zvečer potem še kak mini prigrizek ali, če mi rata, tudi nič več… (če ne pride potem do nekih nepredvidenih “vsepojestikarvidišinšekajzraven”). Vidim pa, da je večina lakote “v glavi”… če se mi nečesa nikakor ne da delat, potem skozi mislim na hrano, če pa na polno delam, pa sploh ne vem, bi bil že čas mailice.
Kdaj pa prideš domov, da lahko ješ kosilo?
Jaz bi si nesla 2 malici in potem doma jedla normalno kosilo, če ni prepozno, pa večerjo sesekljala na minimum ali pa bi si spet nesla 2 malici in če bi pojedla kak kos pice ali kaj konkretnejšega v službi, bi potem doma kosilo prepolovila.
Lahko greste ven med službo? Si greš lahko iskat kaj v toploteko?
Varianta je pa tudi, da si doma pripraviš kaj, kar lahko pogreješ v mikrovalovni in imaš v bistvu kosilo v službi.
Jaz si zdaj v službo nesem 2 do 3 malice. Itak moram jest manjše porcije, tako da mi to ustreza. Včasih, si pripravim tudi kaj za pogret. Kadar kuham za kosilo popoldan, pač skuham malo več – sploh rižote so hvaležne, ker lahko pogreješ na hitro in ker so popoln obrok (vse v enem).
JAz sem 2-3 dni dni na teden popoldan, tako da takrat si dopoldan kaj skuham in istočasno za družino. Če sem dopoldan pa okoli 4 skuham za vse in imam še za 1 obrok naslednji dan v službi. Itak že od nekdaj ne znam skuhat glih prav 🙂 Po 5 uri pa skoraj ne jem več…in sem frej obrokov 😀
Punce, danes sem za sekundo videla 5 spredaj, 75,9. Saj vemo kako niha vse skupaj, ampak trend je pravi. Sem vesela.
Po drugi strani, pa opazujem svojo postavo..še vedno izgledam kar konkretna čez rit. In to 4 kile do normalne teže…kako je to možno? Včeraj me je kar presenetilo to. Saj me ni potrlo, ampak sprašujem se kako sem izgledala šele s + 10, oziroma +13 kilami. A potem, ko si nižje, še bolj opaziš napake ali kaj? Ali se morajo stvari še postavit na svoje mesto? Mogoče rabim mišice…ne vem. No, danes pač malo bluzim z mislimi. Vsak komentar ali izkušnja, je dobrodošla.
Pa da ne bo pomote, počutim se super, všeč sem si, več imam energije in ne mislim nehat :-))))
Danes sem pojdela 5 manjših obrokov, zadnjega ob 20-ih. Ponavadi mi je dovolj 4 in potem zvečer niti ne jem več. Danes sem nekam lačna 😀
Kako ste vse ostale?
Stefka, mogoce rit samo izgleda taka v tvojih oceh. Bi morala koga drugega vprasati za mnenje 😀 ti pa povem, da znajo bit tudi hlace zafrknjene, v primeru, da si se oblecena gledala, lahko pokazejo manj, lahko pa vec. Drugace pa se ne obremenjuj, ker ni vredno. Te pa popolnoma razumem… Verjamem pa v to, da sam sebe nisi vajen, vidis stvari, ki jih vcasih tudi ni.
Punce, jaz potrebujem malo vase spodbude. Mi namrec ne gre. Ne vem, nisem zainteresirana za miganje, cas imam, a se ne spravim. Prej sem si komaj navlekla nase trenirko in namesto, da bi me podzgalo za kaj naredit, me je potrlo. Je bila kdaj katera v taki situaciji?
PIkapolonica hvala za komentar 😀 Ja, saj vem, da je hecno, ampak mogoče se pa zdaj šele bolj gledam in je zato bolj izrazito. Ampak saj bo..na 70 se bo pa že moralo poznat, haha. Drugač sem bila pa vedno ritasta. NO, baje sem imela dobro rit 😀 Sam zdej je še mal preobilna.
Glede tvoje težave…jaz imam dneve, ko se mi ne da. IN veš kaj naredim? NIč…pustim si, da se mi ne da. Ker včasih telo rabi počitek. In če ti to sporoča, ga poslušaj. Regeneracija/počitek je v procesu treninga prav tako pomemben, kot sam trening. No,seveda, predvsem je pomembno, da ni takih, lenih dnevov veliko. Da ni vsak dan enak izgovor. Da ne prinašaš sama sebe okoli.
Kak dan si pa le odpusti, boš naslednji dan še bolj zagreta…
Ej, a nam je kdo zamenjal Štefko? Tole pa so premiki, Štefi! Ful sem vesela zate, res! Prav za prav si ti tole sedaj nahitro oklestila, ane? Glede zdanjice pa, tudi sama svojo jemljem (od vedno) za veliko. S tem, da se vedno manj obremenjujem s tem. 😉
Pikapolonica, morda ti bo pomagala moja izkušnja (začela praktično iz ene ure joge na teden, sedaj pa migam vsak dan). Določila sem si dva dneva v tednu in dve relaciji (eno krajšo, drugo malo daljšo) za hodit. In začela. Če mi ni “uspelo” it na hojo na točno ta dva dneva, sem šla dan kasneje. Sčasoma se je volja povečevala, izgovorov ni bilo več, prehodila sem razdalji v vedno krajšem času, upala sem si it tudi v hrib… za par let sem dodala sobno kolo (dokler sem ga imela), nato začela še z rednim plavanjem in v najboljšem obdobju opravila v povprečju 70 min miganja na dan. To si štejem za res velik plus in tudi v veselje. Sedaj, ko sem slabe volje in se mi nič ne da, je hoja moje dejansko zdravilo.
Hvala prvi alt! Ja, res mi kar lepo pada. Sem šla pogledat moje vnose v eno aplikacijo, nekje dobrih 7 kil v dveh mesecih. Nekje 1 kilo na teden. Kar je super trend. Morda zdaj, ko sem nazaj v službi malo več zgubljam, ker je poraba malo večja. Ampak itak se bo slej ko prej ustavilo, tako da ne bom spreminjala ničesar. Jem, kadar sem lačna, zvečer 3 ure pred spanjem ne…
Ko bom blizu moji “pravi” teži in predvsem ko bom začela konkretno migat, bom verjetno tudi jedla več.
Veš prvi alt, lansko leto, ko sem prišla nekje do 78 kg, sem imela občutek, da me nič več ne more spraviti iz tira. Pa smo videle kako je potem šlo.. Nazaj na 83+. Tako da tudi zdaj ne bom pametovala, kako mi je vse jasno… Ker realno..verjetno obstaja možnost, da me spet kam zanese. Če bom ugotovila, da lahko jem čokolado brez bolečin v želodcu, na primer 😂😂😂
Ljudje zdaj zelo opazijo. In so polni hvale. Kaj šele, ko se bom začela rihtat.. Zdaj se tega veselim. Res veselim. Komaj čakam usnjeno črno jakno.. Ko bom imela 72 kg, si jo grem kupit!! Držte me za besedo 😉.
Aja, ena sodelavka, ista kot lani, še vedno ni “opazila”. 🤣
Prvi alt, bravo za tvoje miganje. Saj to je bistvo, da nam nekaj manjka če ne gremo. In da odklopimo s sprehodi. Tudi jaz zdaj prakticiram hojo, vsak dan.
Ja Štefka 1… super, bravo. Jaz se vrtim okoli 77,8. Zdaj sem dva dni v službi po 12 ur in nimam volje se migat, ker pridem izzžeta domov. Pa čeprav samo sedim na riti. Jutri je petek in bo 10 ur. Ampak migam pa, če se le da. Hrana mi je še šibka točka. Pa bo že. Še 1x bravo!! Itak gremo naprej, vikend bo fizično aktiven!
Pikapolonica, si me zdrmala in sem šla pogledat mojo omaro suknjičev. 40 so mi vsi prav, 38 pa še premajhni. Srajck se nisem probavala. Hlače sem probala 40, so ok, 38 ni šans….Jst imam namreč obleke od 44 do 36 v vrečah v omari 🤣🤣.
Ko sem delala red po sistemu Marie Kondo sem en kup stvari dala stran, ki jih ne bom oblekla tudi če bi shujšala.. Tako da mi je manjših stvari ostalo malo. Ampak tiste všečne. Moram pregledati še jakne. To bom pa čez vikend…
Sladkorcek, jaz tudi bolj malo migam zdaj. Se šparam za službo. Tam rabim energijo. Bolj psihično, kot fizično, ampak vseeno.
Groza, da moraš delati 12 ur 🙈🙈. Naj ti jutri hitro mine, potem pa vikeeeeend!