Motivacija za vsak dan!
No, tako. Odslej bo treba kar lepo spet vsak dan kuča – poso. A veste, da mi ti niti malo ni všeč. Korona gor ali dol, veliko bolj mirna sem doma, res. Vidim po hrani. Z dieto sem res začela januarja, potem so bile kmalu zimske, potem kmalu tale izolacija in iskreno povem, če pomislim, vsak dan spet drgnit službo, se bom morala kar fajn zbrat. Se mi zdi, da vedno manj zmorem. Tudi službe so malo drugačne, zahtevajo več in več. Mi pa smo starejši in starejši.
Ne bo me smela utrujenost pahnit v napačne poti prehranjevanja. Zdaj se še držim, razmišljam pa, kaj me je ponavadi pahnilo nazaj. Pa očitno se 8 kg še sploh ne vidi, ker mi ni še nihče nič rekel 😭😭
Zdaj pa v jok 😂
Prvi alt, sam hvalim se – hvala. Bravo tudi Štefka 1.
Samo kolker se gibljem, bi morala biti na najmanj 74… hudičevo počasi gre dol. Sem vesela vsakega grama minusa. Danes je sicer bilo78.2, pa vseeno gremo veselo naprej. Malo gor, malo dol… opažam pa, da se mi je malo telo preoblikovalo.Vesela, vidim malo mišic. In trenutno mam kar nekaj energije se spopadat s tem špehom, samo da me zdravje ne izda, potem bom pa spet obležala in me bo minevalo vse od bolečin. Punce borbamo naprej! Js tudi veselo jem in se posladkam, nima smisla stradat in se vsemu odrekat. Samo bolj žalostno je, ko vidiš koliko kalorij v eni uri kolesarjenja počutiš, koliko pa jih dobiš v telo z eno sladkarijo…
Bralka, ne bo lahko, se strinjam, sprememba za vse nas. Tudi jaz odhajam nazaj in zdaj bo šele preizkušnja…Ampak bomo zmogli! Zdaj smo že toliko v ritmu, da bo verjetno lažje.
Glede komentarjev pa..tudi meni se je lani tako zgodilo. Nekaj časa nihče ni nič rekel, potem pa kar naenkrat vsi, kljub enakim kilam. Se mi zdi, da najprej padejo kile, šele čez čas se pozna tudi na volumnu telesa 🙂 Tako, da ti samo vztrajaj.
Sladkorček, bova midve to zmogle! 75 se trese pred nama 😀
Počasi je bolje kot nikoli.
Meni se trenutno ni težko odrekat, ker me skrbi da se mi kaj poslabša glede želodca. Tako brez težav se že dolgo nisem izogibala sladkarijam :-)))) Pa me niti ne mikajo več. Tudi mastne stvari mi dejansko ne dišijo. Pa paradižnikove stvari. Kar stisne me v želodcu, če jih vidim. A ni to zanimivo. A je res psihološko, ker sem brala o tem, ali telo res ve, kaj mu ne paše?
Držim pesti za tvoje zdravje! NO, za zdravje nas vseh 🙂
Bralka, ne bo lahko, se strinjam, sprememba za vse nas. Tudi jaz odhajam nazaj in zdaj bo šele preizkušnja…Ampak bomo zmogli! Zdaj smo že toliko v ritmu, da bo verjetno lažje.
Glede komentarjev pa..tudi meni se je lani tako zgodilo. Nekaj časa nihče ni nič rekel, potem pa kar naenkrat vsi, kljub enakim kilam. Se mi zdi, da najprej padejo kile, šele čez čas se pozna tudi na volumnu telesa 🙂 Tako, da ti samo vztrajaj.
[/quote]
Hvala!
Mislim, saj ne hujšam zaradi drugih, mi je pa zanimivo. Pa vseeno je fino, če te kdo pohvali 😊
Saj bo kmalu poletje, tudi če ne bomo mogli na morje, nekaj bomo vseeno prosti, bomo že našli kak potok za osvežitev. Pa mogoče nam uspe spet nosit kakšne že pozabljene kratke hlače 💪🏻
Punce, vem, kaj me je začelo preganjat. 8 kg ni veliko, pa je. Kakor vzameš. Hitro jih lahko pridobiš, potrebovala pa sem debele tri mesece, da sem jih zgubila. Ampak – a veste, da sploh ne vem, ali sem psihično pripravljena na recimo še minus deset? Trapasto je, da se že zdaj počutim kar nekam suho, pa ko vidim fotke, seveda še zdaleč nisem … Vsa ta leta sem se fino zavarovala pred svetom, kako bo zdaj? Kaj se mi to dogaja? A ni čudno??? Ne želim reči, da pogrešam hrano, enostavno ne vem, kako bo v moji glavi, ko bom (spet) malo bolj suha.
Bralka, poznam te dvome. Mene je skrbelo kako bo vse viselo. Pa to ni nek un racionalen dvom, ki ga lahko z umom izbiješ iz glave. Ampak kar neka ovira, ki ti ne da, da bi hujšal naprej. Jaz tudi mislim, da je zadaj kaj drugega. Ne se pustit, da te to ustavi. Zmogla boš vse kar ti bo prišlo na pot. S kilami ali brez.
Tudi mene skrbi kako bo v službi, pa spet pritiski in živčnost. Tako luštno je bilo doma…
Bralka, poznam te dvome. Mene je skrbelo kako bo vse viselo. Pa to ni nek un racionalen dvom, ki ga lahko z umom izbiješ iz glave. Ampak kar neka ovira, ki ti ne da, da bi hujšal naprej. Jaz tudi mislim, da je zadaj kaj drugega. Ne se pustit, da te to ustavi. Zmogla boš vse kar ti bo prišlo na pot. S kilami ali brez.
Tudi mene skrbi kako bo v službi, pa spet pritiski in živčnost. Tako luštno je bilo doma…
[/quote]
Ja, doma je bilo res fino. Mah te službe … Smo pa vseeno lahko srečne, da jih imamo in vsak mesec plačo. To si jaz večkrat rečem, ko hočem jamrat.
In kile, ja … Res, ne smemo popustit. Nekaj je zadaj, ne vem, nek strah, povsem neracionalen. Iz dneva v dan, to si moram dopovedat.
Grem malo ven!
Hvala!
Mislim, saj ne hujšam zaradi drugih, mi je pa zanimivo. Pa vseeno je fino, če te kdo pohvali 😊
Saj bo kmalu poletje, tudi če ne bomo mogli na morje, nekaj bomo vseeno prosti, bomo že našli kak potok za osvežitev. Pa mogoče nam uspe spet nosit kakšne že pozabljene kratke hlače 💪🏻
[/quote]
Bralka, koliko ljudi pa realno vidiš v tem času? Jaz jih zelo malo, ene par. Te, ki jih redno videvaš, te pa ne gledajo v kile…
Moja prijateljica ni opazila mojih -20kg, mislim, je rekla, da me je malo manj skupaj, ampak da sem jaz njej jaz, pa naj imam 65 ali 115 kil, pač malo ožja ali malo širša, ona mene jemlje v paketu. Tudi sama sem taka, enostavno ne gledam na ljudeh (ne)pobarvan narastek, nove majce, čevlje, šminka ja ali ne, kile gor ali dol, ljudi jemljem bolj skozi karakter kot videz, enostavno mi je vseeno, kako zgledajo na zunaj, so pač moji ljudje z vsem kar paše zraven.
Kar nekaj ljudi je, ki niti ne upajo komentirat, ker kile veljajo za tabu temo in potem so ljudje v dvomih, naj ka rečejo ali ne, naj pohvalijo ali se delajo, da ne vidijo, da ne bo kdo užaljen, ker bo mislil, da ga imajo za debelega in podobno.
Druga plat zdaj je pa recimo ta, da sem videla par ljudi, ki jih srečujem vsake toliko, na mesec dva se vidimo in so mi rekli, da sem v karanteni še shujšala. To je spet varka, ker mislim, da se mi ta 1 kila ne pozna toliko, da bi se videla, a ti ljudje imajo v glavi mojo obilno sliko, zato se jim zdaj, ko me vidijo, zdi da sem še bolj suha.
Počakaj še malo, da se začneš spet nazaj družiti z ljudmi, boš videla kako bodo vsi komentirali, kako si shujšala :)))
Ne boj se, ne bošlotako hitro dol, da boš imela čez 3 mesece še 10kg manj in samo sebe presenečeno gledala v ogledalu.
Počasi, kilo po kilo, se sproti navajaš.
Do zdaj si imela svoj obseg za ščitnik, kakor počasi ta izginja, ga boš nadomeščala s čim drugim.
Kolikor sem lahko ocenila, si se oprijela hujšanja kot nekega temelja, svoje stalnice, nečesa, kar imaš pod kontrolo, to je lahko odlično izhodišče tudi za vse ostalo v tvojem življenju, da na podoben način poskušaš spraviti še kaj drugega pod kontrolo, medtem ko počasi odmetavaš ščitnike.
Bralka, velika punca si, lahko skrbiš sama zase in dovolj si močna, da zmoreš!
Manj vode zadržuješ in manj otekaš, zato manjša stopala. Pri teh parih kilah se na stopalih še ne pozna, jaz sem se pri svojih 115 spogledovala z 42, zdaj sem pa nazaj na 40-41, so mi čevlji od prej preveliki, a so mi zdaj tastari spet prav :))
Več se gibaš, verjetno tudi več piješ, bolj zdravo ješ, shujšala si par kil in ne zadržuješ več vode v sebi. Pazi z OH, sem ugotovila, da ko jem več OH, moram veliko več pit, ker drugače otečem kot buhtelj.
Manj vode zadržuješ in manj otekaš, zato manjša stopala. Pri teh parih kilah se na stopalih še ne pozna, jaz sem se pri svojih 115 spogledovala z 42, zdaj sem pa nazaj na 40-41, so mi čevlji od prej preveliki, a so mi zdaj tastari spet prav :))
Več se gibaš, verjetno tudi več piješ, bolj zdravo ješ, shujšala si par kil in ne zadržuješ več vode v sebi. Pazi z OH, sem ugotovila, da ko jem več OH, moram veliko več pit, ker drugače otečem kot buhtelj.
[/quote]
12 kil se na stopalih ne pozna? Od takrat namreč teh čevljev nisem obula. Mislim da se pozna. Čeprav se mi je vedno zdelo hecno, da bi se na stopalih poznalo. Jaz nisem imela nikoli “zatečenih” stopal. Ampak očitno bo držalo, da se tudi tukaj pozna, kot sem brala..
Na zacetku sem rekla, da se ne bom tehtala. Ko sem se malo bolj resno lotila hujsanja, sem imela okrog 81. No danes mi pa ni dalo mira in sem stopila na vago. Sem pod 80. Juhu. Ampak res, stevilka je le stevilka. Veliko bolj pomembno je, kako zgledas, kako se pocutis. Vem, da sem na pravi poti in pocasi bo ze slo. Pridobis na misicni masi, malo telo zadrzi vodo in si takoj na +1 ali 2 in potem je slaba volja. Ne ne, nocem tega, zato se ne bom redno tehtala. 😊
Pikapolonica – bravo! Si pa hitra! Meni ni tako hitro uspelo priti pod 80. Je pa res da sem starejša – 44 let. In da je vse v glavi. Guram naprej počasi. Tudi jaz se na začetku nisem tehtala vsak dan. Potem sva bili s tehtnico nekaj časa skregani, zdaj kak mesec pa se zaradi kontrole tehtam vsak dan zjutraj, da vidim kako se moje telo odzove na različne dejavnike. Tudi če vidim da pokaže več, se tisti dan bolj pazim. Odvisno. Vsak mora najt recept zase.
Se pravi smo zdaj 4, ki napadamo 75. Pikapolonica, Sladkorček, Bralka in Stefka. Super, nam bo lažje v družbi in spodbudi.
Nizkokategornice prvi alt, sam hvalim se in maia, so pa v svoji kategoriji 😂😂. A sem še katero pozabila? Aja, Anabina, ona vzdržuje!
Prvi alt, kje se skrivaš? Nehaj pečt dobrote 😉.