Motivacija za vsak dan!
Stisnit zobe in gurat naprej!
To je to!
Pa ne samo za hujšanje, za vse v življenju!
Saj prvič je res težko, pa drugič, tretjič,…, potem pa ugotoviš, da marsikaj niti ni tako težko, da bi moral stiskat zobe :))
S hrano nimam težav, sem shujšala več kot 30kg samo s prehrano, brez vsakega gibanja.
Priznam pa, da zdaj, ko vidim, da je gibanje vse lažje in lažje, stisnem zobe in guram in sploh ni težko :))
Tudi meni paše več obrokov dnevno, tudi več kot le 5, včasih samo 3 ali 4, odvisno kaj in koliko pojem za kosilo, ampak ja, mi veliko bolj ustreza tak način z več obroki.
Ko se zdaj spomnim za nazaj, preden sem se začela nažirat, sem dejansko tako jedla, veliko obrokov, a majhni in predvsem ogromno sladkarij, teh pač zdaj pojem bistveno manj.
Lahka sitost tudi meni paše, ko se kdaj nažrem, se ne počutim dobro, še naslednji dan sem polna in težka, nič ni od mene.
Sladkarijam se pa ne odpovem! :))
Plavanje…
Te dni razmišljam o dopustu in morju in vse bi mi bilo ok, brez problema spustim dopust, če bo situacija taka, da ne bo šlo, ampak… Plavanje! Edino, kar bi mi bilo žal, je plavanje v morju! Sem se prav nate spomnila :))
Ne vem, če sem se to vsaj malo nalezla od tebe ali kaj stoji za tem, ker meni je bilo pa res vedno vseeno tako za plavanje, kot vsako ostalo gibanje. Očitno še vedno lahko presenetim samo sebe in se premikam naprej.
Pri nas je bila v lanskem letu edina dobra stvar prihod novega hišnega ljubljenčka.
Najboljša stvar, verjetno ne samo lanskega leta, ampak naslednjih 15-20 let!
Načeloma okvirno določimo, kaj si želimo, kaj je primerno za nas in kakšne so možnosti. Potem pa dejansko pustimo, da živalica sama najde pot do nas.
Vedno, kadarkoli smo se odločali o novi posvojitvi živalice, smo gledali oglase in zavetišča, a vedno nam je žival “padla z neba” in to se je izkazalo za najboljše, enostavno kot bi si bili usojeni!
Imeli smo in imamo žival,ki je karakterno popolno nasprotje vseh nas, ampak funkcioniramo odlično, zanimivo je, koliko se lahko naučiš od živali in koliko se ti živalkljub vsem svojim prirojenim nagonom prilagodi…
Otroke imaš že večje, če so dovolj veliki, da lahko obvladajo večjega psa in imaš prostor, mogoče res lahko pretehtaš možnosti za zlatega prinašalca. Konec koncev, če so otroci tako veliki, da bi ga obvladali, potem bodo čez nekaj let že odpadli skupni dopustu in varstvo psa ne bo problem.
Pri nas so skrb za živali prevzeli starši, ko smo še hodili na skupne dopuste, zdaj je pa super, ker se izmenjujemo in je vedno nekdo doma, neprecenljivo…Ne vem,kako bomo, ko se čez nekaj let odselijo, se bomo morali spet nekako prilagoditi.
Pri nas je bila v lanskem letu edina dobra stvar prihod novega hišnega ljubljenčka.
Najboljša stvar, verjetno ne samo lanskega leta, ampak naslednjih 15-20 let!
Načeloma okvirno določimo, kaj si želimo, kaj je primerno za nas in kakšne so možnosti. Potem pa dejansko pustimo, da živalica sama najde pot do nas.
Vedno, kadarkoli smo se odločali o novi posvojitvi živalice, smo gledali oglase in zavetišča, a vedno nam je žival “padla z neba” in to se je izkazalo za najboljše, enostavno kot bi si bili usojeni!
Imeli smo in imamo žival,ki je karakterno popolno nasprotje vseh nas, ampak funkcioniramo odlično, zanimivo je, koliko se lahko naučiš od živali in koliko se ti živalkljub vsem svojim prirojenim nagonom prilagodi…
Otroke imaš že večje, če so dovolj veliki, da lahko obvladajo večjega psa in imaš prostor, mogoče res lahko pretehtaš možnosti za zlatega prinašalca. Konec koncev, če so otroci tako veliki, da bi ga obvladali, potem bodo čez nekaj let že odpadli skupni dopustu in varstvo psa ne bo problem.
Pri nas so skrb za živali prevzeli starši, ko smo še hodili na skupne dopuste, zdaj je pa super, ker se izmenjujemo in je vedno nekdo doma, neprecenljivo…Ne vem,kako bomo, ko se čez nekaj let odselijo, se bomo morali spet nekako prilagoditi.
[/quote]
Druga plat manjšega psa pa je, da je bolj praktičen in lažje obvladljiv. Komot ga vzameš v naročje, če je treba, v avtu zavzame malo, v lokalu, če ga imaš s sabo, ni težav … ljubezni in veselja ti da pa popolnoma enako! Samo razmišljam …
Hvala punce za kometarje o kužkih. Se strinjam z vami. Bralka, meni so vsa živa bitja krasna in tudi majhni kužki so mi lepi. Samo meni so na kožo pisani malo večji. Si ne predstavljam imet majhnega. Je pa mamljivo to, kar si napisala kot prednost…udobnost bi bila z manjšim kužkom neprimerno večja.
Jaz sem se danes tehtala. Po enem tednu. 79,0. Odlično! Malo sem se “bala” tehtanja, ker sem vedela da tistih 78,6 med postom ni bilo realnih. To, da imam pod 80 je bil moj plan. Zdaj pa naprej.
Danes sem odmigala eno dolgo družinsko turo. Celo vzpona je bilo nekaj. Sem kar utrujena zdaj. Ampak vseeno pospravljam po hiši 🙂
Ojla druscina, vidim, da ste precej pridne in uspesne. Bravo, kar tako naprej!! 🙂
Jaz nisem prevec pridna, ne pri sportu in ne pri hrani. Ampak jutri je nov dan. Za jutri sem si zadala, da greva s partnerjem na bliznji hrib (nekaj okrog 1200 metrov). Gor si bova privoscila malico, domac kruh in prsut in pocasi nazaj. Po takem pohodu mi ne bo pasalo veliko jest, vem z izkusenj. Tako, da jutrisnji dan bo zame zagotovo uspesen.
Lep vikend vsem in ce imate voljo, se podajte tudi ve na kaksen hribcek, ali daljsi sprehod po ravnini. Uzivajte!
Ti zadnji grami so od hudiča! Tudi pri meni niha teža, malo gor, malo dol, ko par dni na polno jem, pridem skoraj do 69, ko par dni ne jem, sem na 67,3kg, najbolj se vrtim okoli 68, kar je očitno neka moja trenutna realna teža. Želim pa si še malo nižje in to bo verjetno kar projekt zase in na malo daljši rok.
Tehtam se vsak dan, za uspeh potrebujem redno kontrolo. Mislim, da je tedensko tehtanje boljše kot mesečno, še boljše je dnevno, če ti le ni preveč napsihirano.
A veš da sem tudi jaz kot otrok imela vedno večje pse in mi majhni sploh niso bili všeč. Razmišljali smo tudi o borderskem ovčarju, samo ta je res zahteven za gibanje. Zdaj sem prezadivoljna z majhnim!
Danes smo še pred dežjem ujeli enourno hojo, popoldan nas je pa kar vse zmanjkalo 🙂
[/quote]
Pri nas imamo pa same pritlikavčke :))
Hecno je, da smo vsi zelo visoki in vsi tudi zadovoljni s svojo višino, a živalice imamo vse mini, mislim, da še največji maček v svoji največji debelosti ni dosegel 10kg, tam do 8-9 nekje, ostali pa od 2-6kg, res sami pritlikavčki :))
Ojla, se javljam preden grem na kolo. Danes je tak lep sonček, da moram izkoristit. Evo, jaz sem na 78 Kg. Spet bo nekaj časa taka številka. Sem pa vesela, ko je bilo danes po dolgem času manj, glede na to, da sem včeraj 2x jedla sladoled kar velike porcije. Včeraj sem imela off dan po dolgem času, je bilo kar nekaj sladkega poleg sladoleda. Glede kužkov je takole, da vzljubiš tistega, ki je tvoj, kot otroka. Mi imamo pri starih starših že tretjega velikega švicarskega planšarskega psa. Res smo jih vzljubili vse po vrsti in nekako nam ta pasma odgovarja, sploh za otroke. Pa stara starša imata prostora zunaj oz. je kmetija in si to lahko privoščijo. Jaz pa živim z otroki v bloku in bi si lahko privoščili samo enega manjšega. Predvsem hčerka navija zanj. Kakšnega maltežana. Samo jaz nočem popustiti, ker bi bilo vse na meni. Otroci bodo čez nekaj let odšli v srednjo solo in bom za vse sama. Tudi dopust je in nam ga ne bi nihče pazil. Tako, da pri nas zaenkrat ostajamo brez, ko pa gremo k starim staršem pa peljemo na sprehod njihovega psa, ki je nekako tudi naš.
Prvi alt kaj bomo torej maja? Ideje?
Sladkorček super za premik! Zdaj pa naprej. Glede kužka. Ja, nikoli ne kupuj psa zaradi otroka. Oziorma lahko, samo z zavedanjem, da ga boš rihtal ti. Če ti ni do tega, potem raje ne. Jaz se tega zavedam, zato smo tudi čakali s psom kar nekaj let. Zdaj ko me otroci malo ubogajo, si upam tudi psa pripeljat 😀
Bomo videli kdaj in kaj bo iz tega. Hvala za vse komentarje, mi pomagajo pri razmišljanju. Vas obvestim, če bo kaj novega na tem področju.
Pikapolonica, kako je bilo na izletu?