Motivacija za vsak dan!
Punce, mene pa nekaj zanima… ena kolegica od kolegice haha….ful propagira in uživa fat burnerje, sama je shujšala več kot 20 Kg in pravi da s pomočjo le- teh. Zdaj si je tudi ta zadruga to nabavla in uživa pred fitnesom. Jaz o tem ne vem veliko, me pa zanima kaj mislite o tem. Bi pa rada povedala tudi, da moj želodec ni v formi in me skoraj po vseh kemikalijah peče zgaga.
Bi rekla, da dokler le gre brez nekih dodatkov za hujšanje (sploh takih, ki jih ekstra plačaš), le-ti niso potrebni. Sama se občasno poslužujem kakih doma pripravljenih napitkov, npr. voda z limono ipd. Ne vem, če to konkretno za hujšanje pomaga, zihr pa ne škodi 🙂
Drugače pa, uživam v vremenu, dokler traja (beri: hoja v suhem vremenu) in skušam čim bolj ignorirati sladke priboljške, ki so še kar povsod na voljo. Tako sem včeraj zvečer zglodala pomarančo in pol korenčka (bi pa piškote in čokolado… 😉 )
Jaz sem kupila vago! V Hofer ju je glih akcija. Jutri pa v realnost, ko se stehtam. Haha.
Prvi alt, ja, itak bomo zmogle. Jaz sicer nisem na popolnoma brez oh, probam pa brez sladic. In kruh jem tisti podplata St iz Hofrja. Kalorijsko se vedno preveč jem, tako da bo treba tudi to popravit.. Ne vem, nisem za štartala tako kot lani. Upam, da me še prime “ta stroga”.
Aja, sem pa šla spet na vadbo včeraj, vesela! Migam zdaj vsak dan nekaj. No, saj migam cel čas, ampak tako usmerjeno pa zdaj res redno. Sprehodov sploh ne štejem.
Glede fatburnerjev.. Sem absolutno proti. Sladkorček, ti to zmoreš brez te kemije..
Če misliš, da ti bo pomagalo, poskusi, zavedaj pa se, da bližnjic ni!
Lahko vzameš ne vem kakšne preparate, nobeden ne bo delala namesto tebe!
Vse moraš sama! Kar se teh dodatkov tiče, so ti lahko samo v pomoč, da gre vse skupaj mogoče malo hitreje…
Kot pravi Prvi Alt: 1. GIBANJE (ne, jaz se nisem gibala, ampak to ne priporočam!) in domači zvarki za pospešitev metabolizma in hujšanja, koliko delujejo, ne vem, si pa jaz kuham ingverjev čaj, limonade in podobno, zdaj recimo pijem žajbljev čaj, ki naj bi celo spodbujal apetit, ampak meni ga ne, deluje pa lepo na prebavo (sem ga začela pit ob prehladu in ugotovila, da mi paše).
Če sem jaz lahko shujšala več kot 30kg samo s prehrano in potem ostalo v glavnem s prehrano in nekaj gibanja, lahko shujša vsak! Samo nekaj striktnosti in vztrajnosti je treba, pa so rezultati hitro tu!
haha, tole z vago :)))
Mogoče je pa le uspeh pred tvojimi vrati :))
Namreč ko sem začela hujšat, tudi jaz nisem imela tehtnice oziroma imela sem jo, ampak ni delala, sem najprej mislila, da so baterije, …, skratka, prva 2 meseca hujšanja sem oddelala brez vage :)))
Veš kaj razmišljam, glede tebe, mogoče je tvoja napaka hujšanja ta, da cincaš in cincaš in cincaš, potem se pa zaženeš na polno in strogo na kubik, zdržiš en čas, potem te pa zmanjka, ker te ta našponan režim utrudi.
Ni problem, če 3x na leto zalaufaš na polno, daš nekaj kg dol, potem pa stagniraš, če potem na letni ravni izgubiš nekaj teže, dejansko je bistvo, da izgubljaš kilograme, pač bolj počasi, ampak redno in sigurno. Nekaterim to tako odgovarja, morda tudi tebi.
Bi pa jaz vsakemu svetovala, da zadevo vzame kot dolgoročno in konstantno ter da si uredi režim prehrane in življenja tako, kot ga lahko potem vozi celo življenje, ne le samo za čas hujšanja. Meni se zdi to veliko lažje, bolj prijazno do sebe in predvsem bolj sigurno.
Glede tistih podplatov iz Hoferja, meni so ok, ampak meni je tudi “stiropor” v obliki riževih vafljev fajn, pač nek OH, kar zadeva pa kalorije, ima vsak kruh in njegov nadomestek čisto enako kalorij kot sveže tople bele žemljice, tako da je vse en glih, kaj ješ, ajd edino temna in bela moka je razlika, a za tistih 45g kruha na dan, je tudi to vseeno.
Konec praznikov, smo že v polnem tempu. Verjetno so bili to prvi prazniki med katerimi sem uspela celo nekaj izgubiti, nisem pretiravala pri hrani, kar se gibanja tiče se moram zelo pohvalit.
So mi pa prvi delovni dnevi prinesli kakšno kalorijo (pre)več in manj gibanja. Že danes popravljam, ne sme me potegniti v vrtinec hitenja in prelaganja na jutri. Jutri je danes.
Drugače pa tudi jaz nisem pristaš kemije, tako kot ostale, raje posegam po naravnih dodatkih.
Počasi bomo ujele ritem in seveda bomo zmogle, to sploh ni vprašanje.
Sam hvalim se in maiaS hvala. Tudi jaz nisem pristaš kemije in sem tudi nekaj tem glede fat burnerjev prebrala in glede na prebrano ostajam tako kot sem. Počasi. Ampak veste, ti na hitro pridobljeni Kg med prazniki sploh ne grejo tako hitro dol.. tako da se bom morala zdaj en mesec mučit, da pridem do 79,9, potem šele naprej. Migam pa, vsak dan naredim en sklop vaj, en kratek sprehod, ob vikendih pa daljši pohodi. Mam dodatno motivacijo, ker mam marca zdravniški pregled za službo in moram biti na stari teži. Upam, da ne obupam. Sept in Okt sta bila zame super meseca kar se tiče hrane, samo potem me je novica o izgubi službe dotolkla. Zdaj pa sem malo v glavi premlela in grem naprej. Spet sem pri začetku – zmanjšujem obroke, ne jem pozno, izogibam se sladkemu. Vse to pa traja. Če do poletja pridem do 75 Kg bom ultra vesela… delam za ta občutek.
haha, tole z vago :)))
Mogoče je pa le uspeh pred tvojimi vrati :))
Namreč ko sem začela hujšat, tudi jaz nisem imela tehtnice oziroma imela sem jo, ampak ni delala, sem najprej mislila, da so baterije, …, skratka, prva 2 meseca hujšanja sem oddelala brez vage :)))
Veš kaj razmišljam, glede tebe, mogoče je tvoja napaka hujšanja ta, da cincaš in cincaš in cincaš, potem se pa zaženeš na polno in strogo na kubik, zdržiš en čas, potem te pa zmanjka, ker te ta našponan režim utrudi.
Ni problem, če 3x na leto zalaufaš na polno, daš nekaj kg dol, potem pa stagniraš, če potem na letni ravni izgubiš nekaj teže, dejansko je bistvo, da izgubljaš kilograme, pač bolj počasi, ampak redno in sigurno. Nekaterim to tako odgovarja, morda tudi tebi.
Bi pa jaz vsakemu svetovala, da zadevo vzame kot dolgoročno in konstantno ter da si uredi režim prehrane in življenja tako, kot ga lahko potem vozi celo življenje, ne le samo za čas hujšanja. Meni se zdi to veliko lažje, bolj prijazno do sebe in predvsem bolj sigurno.
Glede tistih podplatov iz Hoferja, meni so ok, ampak meni je tudi “stiropor” v obliki riževih vafljev fajn, pač nek OH, kar zadeva pa kalorije, ima vsak kruh in njegov nadomestek čisto enako kalorij kot sveže tople bele žemljice, tako da je vse en glih, kaj ješ, ajd edino temna in bela moka je razlika, a za tistih 45g kruha na dan, je tudi to vseeno.
[/quote]
Sam hvalim se hvala za tvoj komentar. Absolutno je to moj problem, vse ali nič. In delam že par let na tem, da se ne zaženem v brezglave restriktivne diete. Tega u bistvu nikoli nisem počela. Poskušam z malimi prijemi, takimi in drugačnimi. Sem pa še vedno globoko v sebi perfekcionist in se teh malih korakov želim držat po sistemu na vse ali nič. Tle je keč..
Ta lanski “low carb” poskus je bil po dooolgem času prvi tak kao rigorozen poizkus. Pa mi je zanimivo zeeelo ustrezal in mi ni bilo težko. Bil je no brainer, pisan ki na kožo, delala sem tudi “napake” in preživela.. Bila sem 110%prepričana, da sem “ozdravljena”, da mi je vse jasno. Da se ne morem več vrniti nazaj v stare tire.. Pa glej me… 😂😂
Še vedno sem sicer realno lansko leto izgubila 5 kg, ampak sem bila vmes že na minus 10.. Škoda..
Zdaj sem v dilemi ali poizkusi spet ta low carb, ki mi ustreza ali it na male korake. Problem je, ker je vsak poizkus, po neuspelem poskusu.. Težji..
No hvala ker ste me poskušale. Pa vse dobro vsem..
Štefka 1, ste šla samo LC ali tudi HF? Jaz sem poskusila LCHF, v enem mesecu se je poznalo, samo sem potem v drugem mesecu zašla z mlečninami. In pa od takrat so mi začeli izpadati lasje in tega ne ustavim. Sem za ziher se ene 2x poskusila da sem dobila potrditev, da bom plešasta če bom nadaljevala, tako da sem prenehala. Je pa tudi res, da sem se malo naveličala jajc in vsega masla. Vem, da zaradi moje družine, ki so vsejedci jaz ne bi mogla posebej furat LCHF, ker sem samo razmišljala kaj kuhat oni in kaj jaz, da nekako združim. Potem nisem bila več lačna, pa sem kuhala za ostale in poskušala. Pri meni se na dolgi rok ni obneslo, tako da zdaj poskušam na drug način, manj žri in več se gibaj. Gibam se 90% več kot pa sem se, to mi je super, samo z samim gibanjem ne gre dol, je treba papicat manj. Predvsem sladkarije, to me j…. zdaj delam male korake, bomo videli, upam da rata, da kdaj zagledam 70 na vagi…ampak najprej mora bit 75… je pa mal čez 80… gremo punce!
Sam hvalim se hvala za tvoj komentar. Absolutno je to moj problem, vse ali nič. In delam že par let na tem, da se ne zaženem v brezglave restriktivne diete. Tega u bistvu nikoli nisem počela. Poskušam z malimi prijemi, takimi in drugačnimi. Sem pa še vedno globoko v sebi perfekcionist in se teh malih korakov želim držat po sistemu na vse ali nič. Tle je keč..
Ta lanski “low carb” poskus je bil po dooolgem času prvi tak kao rigorozen poizkus. Pa mi je zanimivo zeeelo ustrezal in mi ni bilo težko. Bil je no brainer, pisan ki na kožo, delala sem tudi “napake” in preživela.. Bila sem 110%prepričana, da sem “ozdravljena”, da mi je vse jasno. Da se ne morem več vrniti nazaj v stare tire.. Pa glej me… 😂😂
Še vedno sem sicer realno lansko leto izgubila 5 kg, ampak sem bila vmes že na minus 10.. Škoda..
Zdaj sem v dilemi ali poizkusi spet ta low carb, ki mi ustreza ali it na male korake. Problem je, ker je vsak poizkus, po neuspelem poskusu.. Težji..
No hvala ker ste me poskušale. Pa vse dobro vsem..
[/quote]
Te čisto razumem, ker sem tudi sama taka, da ko nekaj delam, mora biti top perfektno ali nič.
Zato se tudi leta in leta nisem spravila v hujšanje, ker sem že ob branju raznih diet vedela, da ni šans, da se tega držim več kot 5 minut.
Mislim, da mi je misel na hujšanje morala najprej dozoret v glavi, potem pa sem obrnila sistem, da mi ni bila prehrana tista, ki mora biti perfektna in rekreacija recimo, ampak da mi je perfektno le to, da izgubljam kilograme.
Ko sem začela hujšat, tudi nisem nikomu povedala, ker bi umrla od sramu, če bi odnehala, a da vsi vedo, da hujšam in sem odnehala. Ma, kaj pred drugimi, od sramu bi se vgreznila v zemljo sama pred seboj! Verjetno je bil to tudi en od razlogov za vztrajanje.
Cilj ti mogoče manjka. Dolgoročni cilj, da si zadaš, koliko kg hočeš imeti na koncu in ne okvirni časovni plan. Meni se je plan časovno zavlekel za pol leta, to me je sicer malo potrlo, a se se fokusirala na dejstvo, da se mi teža konstantno niža, pa čeprav bolj počasi, kot sem si želela.
Do cilja imam še 2kg :))) Bo do aprila … ali pa maja, junija, nima veze, glavno da bo! :))
Za razliko od mene je moj mož tak, da mu pašejo rigorozne diete, on si moravse prepovedat in je sposoben shujšat 20kg v nekaj mesecih, potem en čas drži težo, se spet zredi in jovo na novo hujšanje na polno in strogo.
Mislim, ljudje smo si različni, vsak mora poiskat svojo pot.
Moj namen ni, da ti pametujem, razmišljam v bistvu tako, da če debatiramo, poda vsak svojo izkušnjo, ti bo mogoče pomagalo, da najdeš svojo pot, ki te bo peljala do uspeha. Škoda te je, da se takole matraš ves ta čas, malo dol, malo gor, je volja, ni volje, ko bi v bistvu lahko bila že na svoji sanjski teži…
Te čisto razumem, ker sem tudi sama taka, da ko nekaj delam, mora biti top perfektno ali nič.
Zato se tudi leta in leta nisem spravila v hujšanje, ker sem že ob branju raznih diet vedela, da ni šans, da se tega držim več kot 5 minut.
Mislim, da mi je misel na hujšanje morala najprej dozoret v glavi, potem pa sem obrnila sistem, da mi ni bila prehrana tista, ki mora biti perfektna in rekreacija recimo, ampak da mi je perfektno le to, da izgubljam kilograme.
Ko sem začela hujšat, tudi nisem nikomu povedala, ker bi umrla od sramu, če bi odnehala, a da vsi vedo, da hujšam in sem odnehala. Ma, kaj pred drugimi, od sramu bi se vgreznila v zemljo sama pred seboj! Verjetno je bil to tudi en od razlogov za vztrajanje.
Cilj ti mogoče manjka. Dolgoročni cilj, da si zadaš, koliko kg hočeš imeti na koncu in ne okvirni časovni plan. Meni se je plan časovno zavlekel za pol leta, to me je sicer malo potrlo, a se se fokusirala na dejstvo, da se mi teža konstantno niža, pa čeprav bolj počasi, kot sem si želela.
Do cilja imam še 2kg :))) Bo do aprila … ali pa maja, junija, nima veze, glavno da bo! :))
Za razliko od mene je moj mož tak, da mu pašejo rigorozne diete, on si moravse prepovedat in je sposoben shujšat 20kg v nekaj mesecih, potem en čas drži težo, se spet zredi in jovo na novo hujšanje na polno in strogo.
Mislim, ljudje smo si različni, vsak mora poiskat svojo pot.
Moj namen ni, da ti pametujem, razmišljam v bistvu tako, da če debatiramo, poda vsak svojo izkušnjo, ti bo mogoče pomagalo, da najdeš svojo pot, ki te bo peljala do uspeha. Škoda te je, da se takole matraš ves ta čas, malo dol, malo gor, je volja, ni volje, ko bi v bistvu lahko bila že na svoji sanjski teži…
[/quote]
Hej, nimam občutka, da pametuješ, hvaležna sem za tvoje mnenje in mnenje ostalih, več ljudi, več idej. Na začetku našega druženja si imela drugače pristop, ki pa mi priznam, ni bil všeč in ga tudi nisem “slišala”.
Vedno se lahko kaj novega naučimo in vedno drugi vedo kaj drugega, vidijo iz drugega zornega kota. Tako da kar se tega tiče, sem vedno odprta za debato. Tako da hvala za tvoj pogled in tvoje ideje, oziroma od vseh.
Se bom tudi jaz enkrat izkopala iz tega začaranega kroga.. Vem da se bom. Samo stvari se morajo poklopit.. Ker v duši sem jaz športnica in vitka punca, ki je samo malo zašla s poti 😁.
Sladkorček, jaz sem samo na low carb, nikakor ne na LCHF. Tega vsaj jaz ženskam odsvetujem. Nismo narejene tako kot moški in nam ta pristop bolj škodi kot koristi.. Seveda pa težo hitro izgubljaš, kar je velika motivacija..
Jaz sem si lani naredila svoj sistem low carb, nič nisem brala. Samo izključila sem kruh in ostale hitre OH (sladkor, riž, krompir, makarone). Prvi teden striktno, potem pa sem dodajala h kosilu kako žlico krompirja/riza/.. Da ni bila samo prepražena zelenjava. Pa beljakovinski Kruh sem jedla v malih količinah, kasneje pa tudi navadnega kak košček na dan.
Jedla sem veliko sadja, zelenjave, in pa seveda beljakovin v vseh oblikah.
In mi je teža lepo padala, brez muke.
Potem pa je prišel izlet v naše bratske bivše republike, kjer sem spet malo kruha in sladkarij vnesla.. In je prišlo do razpada sistema 😂. Kot droga, nisem mogla nehat jest OH…
No zdaj me ena stranka prepričuje, da moram zaradi tega prebrati knjigo Požgani možgani.. Govori o cukru baje. Je že katera prebrala? Imate kako mnenje, je za prebrat?
Štefka, zelo te razumem. Sem na istem praktično, morda le z manjšim odstopanjem. Cincam, prestopam na mestu, spim na lovorikah, ko pridem na 72, namesto da bi po gasu stopila, in pridem spet na 73. No, sedajle sem šla celo čez 74 (sicer niha mal nad pa mal pod, sam to ni glih tolažba). Za nameček pa sem sedaj že zelo prepričana, da sem na pragu mene… Z miganjem in pravo hrano je sedaj še bolj resno treba delat. Za vsesplošno dobro oz. boljše počutje. Prav zato sem se odločila za 4 dni januarskega posta, tako da sem danes “na luni”. Bolj kot na minus na tehtnici zarad posta upam na druge pozitivne učinke, dvig energije in pa dokaz sami sebi, da je ćisto ok bit mal lačen. Itak pa da upam tud na kak minus na tehtnici. Sem si pa danes tudi vzela pretežni del zase. Zdajle grem z našim 🐕 na en dolg sprehod. Imejmo se rade🌹. Potem smo tud do drugih bolj prijazne.🌞
Aja, Štefka, ne poznam te knjige, sem pa slišala zanjo. Trenutno berem Skrivnost (bolj iz firbca), pred kratkim pa sem prebrala dve knjigi s čudovitim stilom pisanja. Za dušo.
Hej, nimam občutka, da pametuješ, hvaležna sem za tvoje mnenje in mnenje ostalih, več ljudi, več idej. Na začetku našega druženja si imela drugače pristop, ki pa mi priznam, ni bil všeč in ga tudi nisem “slišala”.
Vedno se lahko kaj novega naučimo in vedno drugi vedo kaj drugega, vidijo iz drugega zornega kota. Tako da kar se tega tiče, sem vedno odprta za debato. Tako da hvala za tvoj pogled in tvoje ideje, oziroma od vseh.
Se bom tudi jaz enkrat izkopala iz tega začaranega kroga.. Vem da se bom. Samo stvari se morajo poklopit.. Ker v duši sem jaz športnica in vitka punca, ki je samo malo zašla s poti 😁.
[/quote]
hehe, jaz bi tebe in tebi podobne še vedno rada stresla iz hlač :)))
Ampak se vzdržim in se ugriznem v prste, preden kaj natipkam 😀
Zdaj mi vas je žal, da se takole vrtite v krogu in iščem načine, kako vas brcnit v tazadnjo, da se premaknete.
Mislim, resno, se vam ne zdi škoda?
Ta teden so mi 3 osebe, ki me poznajo na novo, v treh različnih situacijah rekle, da sem suhica :)))
Vam ne znam povedat, kako hecno se mi je zdelo, ker za sebe še nikdar v življenju nisem pomislila, da sem vitka, kaj šele suhica, tudi ko sem kdaj padla na 63kg in so mi vse kosti ven gledale, sem jaz videla samo tistih par gramov špeha na riti in sem mislila, da sem debela!
Ma, želim vam vsem, da vas čimprej imenujejo za suhice! :)))
Sladkorček, jaz sem samo na low carb, nikakor ne na LCHF. Tega vsaj jaz ženskam odsvetujem. Nismo narejene tako kot moški in nam ta pristop bolj škodi kot koristi.. Seveda pa težo hitro izgubljaš, kar je velika motivacija..
Jaz sem si lani naredila svoj sistem low carb, nič nisem brala. Samo izključila sem kruh in ostale hitre OH (sladkor, riž, krompir, makarone). Prvi teden striktno, potem pa sem dodajala h kosilu kako žlico krompirja/riza/.. Da ni bila samo prepražena zelenjava. Pa beljakovinski Kruh sem jedla v malih količinah, kasneje pa tudi navadnega kak košček na dan.
Jedla sem veliko sadja, zelenjave, in pa seveda beljakovin v vseh oblikah.
In mi je teža lepo padala, brez muke.
Potem pa je prišel izlet v naše bratske bivše republike, kjer sem spet malo kruha in sladkarij vnesla.. In je prišlo do razpada sistema 😂. Kot droga, nisem mogla nehat jest OH…
No zdaj me ena stranka prepričuje, da moram zaradi tega prebrati knjigo Požgani možgani.. Govori o cukru baje. Je že katera prebrala? Imate kako mnenje, je za prebrat?
[/quote]
Glede OH, jaz mislim, da ni vse tako, kot nas želijo prepričati.
OH so tudi v sadju in zelenjavi, pa v mlečnih izdelkih, mesu, skratka povsod, ok, so si različni po zgradbi, a so le OH.
Sama sem huda sladkosnedka, če bi morala našteti, kaj me v življenju veseli, bi bile sladkarije v top 5. Vsak dan pojem nekaj sladkega in to z belim sladkorjem. Ne pojem pa takih količin kot prej, ampak minimalne, izbiram res gurmanske sladice in si zadovoljim tako potrebo po sladkorju, kot užitek okusa, mislim, da ta užitek okusa veliko bolj šteje kot sama potreba po cukru.
Evo, zdaj recimo med prazniki sem pretiravala s sladkarijami, ajde, tudi z ostalo hrano, ampak to ne toliko, s sladkarijami sem se pa prav basala.
Seveda mi je bilo v ponedeljek in torek in sredo še vedno do hrane, take konkretne, kot med prazniki, a sem se bremzala, recimo včeraj zvečer sem prav hodila okoli omare s sladkarijami, ki je še vedno polna, pa bi nekaj, pa ne bi, ni mi pasalo to, ne uno, ampak vseeno jaz bi… na koncu sem pojedla ENO malo pralino, 6g je tehtala, pa vam povem, da tudi če je ne bi, v bistvu sem imela le v glavi, da moram pojest sladkarijo in glava bi me še kar vodila okoli omare, tako da sem s tisto pralinico prevarala glavo in nehala težit sama sebi.
Kakor se telo hitro navadi, da je hrane v izbilju, tako se tudi hitro odvadi, pa naj gre za OH ali karkoli drugega.