Punce, končno petek!
In končno konec tega usranega tedna, vsaj pri nas je bil spet katastrofalen.
Za jutri sem imela že prej načrovano sprostitev, cel teden že razmišljam, če sem se mentalno in fizično sposobna tega udeležit in sem se odločila, da grem!
Življenje gre očitno z minusi in plusi z roko v roki in če se ti že minusi dogajajo sami od sebe, si vsaj pluse vzemi sam in uživaj!
Čim bolj na izi petek vam želim in naj vam bo vikend poln smeha!
Za včeraj kljukice (je bil pa res naporen dan in si “oprostim”, da sem jedla sladko za lakoto…). Kar mi ni uspelo opraviti, bom danes (ali pa morda ni tako nujno :)).
Sam hvalim se, pravilno razmišljaš in ukrepaš. Uživja v sprostitvi.
Tudi sama nimam za vikend večjih ciljev, podobno kot praviš ti – “naj bo današnji dan in vikend nasmejan” 🙂
(19.11. – 74)
Pod črto je bil tudi moj teden mešanica plusov in minusov, očitno tako mora biti. Malo sem popravila prehrano, bo treba še, ampak ok, se premika v pravo smer.
Sam hvalim se, drži se, nujno si vzemi čas za dobre stvari!
Prvi alt, zelo pozitivno razmišljaš, še mene si potegnila zraven.
Lep, nasmejan vikend želim vsem!
Moj vikend je bil fantastičen! Po vseh teh mesecih, sploh po prejšnjem tednu, je bil točno to, ar sem potrebovala! Bila sem v velikih dvomih, če naj se držim že načrtovanega ali ne, ker sem bila psihično in fizično na dnu, na koncu sem se odločila, da grem, pa če mi ne bo ok, pač ni treba, da vztrajam, ampak bilo je super, sprostila sem se, nafilala baterije in ne boste verjele, narekreirala sem se in to ful! :)))
No, davek vedno mora bit, včeraj sem zbolela, ampak, saj bo, itak je čas prehladov, nimam kaj, je treba tudi to predelat.
Kile me pa res hecajo, 70.0-70.3kg, ne gre in ne gre pod 70! Ampak ajde, saj je še en mesec časa, da spravim do novega leta vsaj na 69,5g :)))
Punce, naredite si vsak dan nekaj lepega zase, to je neprecenljiva stvar za vse nas!
Včersj napolnjen urnik, pon. in torek bi lahko boljše zvozila s hrano. Še delam na tem, da jem za dobro počutje. Danes bom ob polnem urniku res izpostavljena izzivom. Verjamem, da imam dovolj moči, da speljem dan tako kot je treba.
Sam hvalim se, me veseli, da ti je vikend uspel. To je glavno, 6-ica te čaka za vogalom 🙂 Mene pa še oreng vzpon pred 6-ko.
70,1
70,2
70,3
70,1
LOL 😀
Ne gre pod 70, ni šans :)))
Ampak bo že.
Moj cilj je 67-68kg, toliko, da ko se nažrem čez vse meje in nakopičim hektolitre vode v telesu, da ne grem čez 70.
Do tja je še kar nekaj poti, ampak 69,5kg bi pa že lahko bilo do novega leta. Upam.
Vse moje težave in žalosti so me po lepem vikendu kar lepo počakale, a odklop od vsega mi ogromno pomaga, nekako lažje se spopadam z vsem.
Punce, če le lahko, si privoščite odklope, čim večkrat lahko, četudi le za nekaj uric, vsak dan za pol ure, nima veze, samo da se odklopite od vsakdanjega življenja, neverjetno je, kako to pomaga.
Kar zadeva prehrano, veliko vas ima težave s tem…
Mislim, da sem kar nekaj napisala o svoji prehrani, lahko preberete na prejšnjih straneh.
Jaz jem vse, omejjem količine in kalorije.
OH jem vse, bele, črne, temne, svetle, brez izjem, a jih pojem nekje 1/3-1/2 normalnih porcij. No, včasih pojem tudi pico, burek, hamburger in ostalo “šit” hrano, tako da če potegnem eno povprečje, pojem dobro polovico neke normalne porcije OH na dan.
Manj mi ne paše, ni mi ok, kar nekaj mi manjka, kar je več, za en dan še ni problema, a nekaj dni zapored me napolni z vodo, kile gor, dokler ne presekam dan ali dva brez OH in spraznim 2kg skozi mehur.
Poskusite biti bolj pozorne na OH, da jih jeste, ne stradat, ker potem boste čez nekaj časa preveč lačne in boste pobasale vse, kar vidite, jejte jih, a omejite količine.
Hehe, še nekaj, kar se mi je sinoči zgodilo prvič v življenju:
sem si načrtovala, da bom zvečer pojedla 2 čokoladni kockici iz Lindt bombonjere, nesramno dobre… Ker sem čokolado že dopoldan zabeležila in lepo pošteno vštela v dnevne kalorije, sem se zvečer prav prisilila, da ju pojem.
Ni mi bilo do sladkarij sploh, tudi do teh pregrešno dobrih čokoladk ne!
No, evo, to se mi še nikdar ni zgodilo! :)))
(gibanje: letam po trgovinah in veliko fizično delam, pravijo, da to porabi kar nekaj kalorij, menda res, ker zvečer samo dol padem…)
Sam hvalim se, ko te berem, bi lahko marsikaj od tega tudi sama napisala – potrebni so odklopi in sprostitve, potrebno je jesti vse, kar ti paše, vendar prilagajat količino… tudi sama se kdaj zalotim, kadar si zadam, da bom imela npr. 3 kekse na dan, da potem ugotovim, da mi niti ne paš jih pojest…
Vendar trenutkov, da men ne paše jest, je bore malo. Veliiiiiikoooo več je takih, ko mi zelo paše jest in v zadnjem obdobju (že cca 2 meseca), ko je moj urnik (predvsem službeno) nabito poln, posegam po hrani po dolgem in počez. Posledice je pustila tudi poškodba in omejeno gibanje in tu so moji +++ na tehtnici. Ampak – sedaj, ko sem se tega zavedla, “prijemam bika za roge”. Počasi.
Punce pozdravljene.
Počasi se kopljem iz anksioznega obdobja. Že tako imam težave s pretiranim strahom pred boleznimi, zdaj pa me je drugič v življenju doletelo še nekaj.
Ker mi je teža lepo začela padat, vmes smo imeli celo neka praznovanja in ni šlo nič gor, sem začela panicirat, kaj če imam kako hudo bolezen. Kaj če imam na levi strani med dojko in ramo tumor, ker me občasno tam tudi boli. (Jutri grem do zdravnice). Punce, jaz res to mislim. Sicer se mi zdi, da gre bolj za bolečino iz rame in hrbta, ampak vseeno. In potem sem se začela nažirat. Že ene tri tedne intenzivno, pa tudi že prej, jem sladkarije, cela kosila, Mc Donalds. Zdaj imam spet 80, pa sem bila že na 77. Pa še vedno se mi zdi, da bi se morala bolj redit, ker toliko pojem.
Počutim se slabo, psihično mi je tudi v službi naporno. Veliko govorjenja za brez veze. Okrog mene nekateri komplikatorji, ki vsem samo jemljejo energijo.
Vsak dan naredim plan za nov začetek, ki se potem sfiži.
Decembra se bojim, vedno me spravi v stisko. Preveč spominov na ljubljene, ki jih več ni. Ali so umrli ali pa so izginili iz mojega življenja.
Tako se imam.
Ženska, vzemi se v roke!
Moje letošnje leto je polno izgub! Pripravila sem 2 pogreba, pa še vsaj na desetih pogrebih sem bila, od tega par meni bližnjih…
Ne dam se! Ne, da bi se delala, da mi nič ni, ko boli, odbolim, ko se mi smeje, se smejim. To je življenje.
Glede dojk, koliko si stara? Predklimakterij? Vsako leto naredim UZ dojk, ker me ena boli in gre bolečina včasih tudi pod pazduho, a ni ničesar. Pač čisto običajne spremembe pred meno.
Hujšanje ob hudih boleznih se sicer dogaja, a ne vedno, veliko ljudi ne hujša oziroma hujšajo šele, ko jim upade tudi apetit.
Zdaj je čas teme, oblakov, megle, skratka vremensko eno sranje. Pojdi v lekarno in si vzemi kake vitamine, ki ti bodo pomagali pri razpoloženju n čim bo razpoloženje boljše, se boš lažje spopadla z vsem.
Ne se pustit! Vse kar se ti dogaja, je čisto normalen del življenja! Valjda boš preživela, valjda greš naprej in sama si moraš narediti pot tako, da bo tebi lepo!
Oj, tudi jaz sem z vami. Pa kaj je letos s temi pogrebi…upam, da sem bila včeraj na zadnjem…katastrofa.
Ja, js pridno jem, se pa tudi gibljem, tako da ni kakšnega – učinka. Se postavljam na noge, gre, zdaj sem že nekaj časa na 80,0. Bo treba iti malo v minus. Med tednom niti nimam kakšne krize glede hrane, vikend pa je ubijalski…smo že začeli pečt kekse in pridno sodelujem pri namakanju le teh v kavo…pa tisti brez marmelade ali čokolade so itak na varnem pred mano..
sem pa malo začela nadomeščat sladko s sadjem, pa tudi zvečer ne jem nič sladkega ker me potem drug dan boli glava.
Ker imam sedeče delo se prisilim in grem vsak dan en manjši sprehod. Drugače pa 2-3x tedensko zdaj dvoranska skupinska vadba, čez vikend hoja v hrib… sej bo. Dol gre tako zelo počasi, gor pa en dva tri.
Bliža se moj 1.1. (lani je bil to dan D za hujšanje ) in se moram počasi pripravit na letošnjega 😂😂😂.
Zato upam, da se bom malo večkrat javila zdaj.
Upam da, da ste vse dobro in v minusih. Bom prebrala za nazaj.
Jaz sem ok, v nekem ustaljenem ritmu. Sem nekje nad 80, se bom morda jutri zjutraj stehtala. Ampak priznam, da sem malo od mislila kile zadnje tedne, mesece. Kaj pa vem, delam bolj na “duši” 😂.
Berem dobre knjige, iščem mir, iščem sonce.. Danes sem ga našla na Primorskem koncu. Iščem gibanje..
Lep sobotni večer vam želim.
Živjo bralka!
Trenutno berem Menih, ki je prodal svojega ferarija. Mi paše. Mislim, da bi nam bilo vsem bolje, če bi se držali idej te knjige. No, saj je veliko takih. Tudi od Bagole ta nova zna bit podobno dobra. Mindset je vse. Kar je v naših mislih, je v našem življenju.. Pozitiven pogled, brcanje negativnih misli ven iz glave, iskanje miru.. Momentov tišine. Ah, v tem svetu je to včasih tako težko.. Ampak poskusiti ni greh. Vsaka minuta šteje 🤗
Živjo bralka!
Trenutno berem Menih, ki je prodal svojega ferarija. Mi paše. Mislim, da bi nam bilo vsem bolje, če bi se držali idej te knjige. No, saj je veliko takih. Tudi od Bagole ta nova zna bit podobno dobra. Mindset je vse. Kar je v naših mislih, je v našem življenju.. Pozitiven pogled, brcanje negativnih misli ven iz glave, iskanje miru.. Momentov tišine. Ah, v tem svetu je to včasih tako težko.. Ampak poskusiti ni greh. Vsaka minuta šteje 🤗
[/quot
Hvala, Stefka 1!
Mogoče sem se jaz tovrstnih knjig malo naveličala, Bagolo pa nameravam brat, me zanima. Mi je bil všeč zadnjič pri Zvezdani.
Se beremo!
Štefka, se mi je kar zdelo, da nisi daleč in da ostajaš v stiku z nami. 🙂 Me veseli, da imaš plan.
Sladkorček, saj tebi gre pri kilah dobro, kolikor se spomnim tvoje teže, ane? Te življenjske preizkušnje, smrt, bolezen, skrbi, stres… moramo živeti s tem. In si res sproti najti svetle delčke naših življenj. Prijatelji. Družina. Dobri sodelavci. Narava. Masaža. Karkoli, da lažje dihamo. Tudi knjige, če je pravi moment. Bralka, tud jaz se naveličam t.i. duhovnih knjig in potem ugotovim, da mi neko leposlovje več “da” in se držim tistega. Ali pa imam pavzo od branja. 🙂
Nazaj k kg-jem. Lepo št. sem si jih naklepala po poškodbi. Stresno obdobje, omejeno gibanje in iskanje utehe v hrani. Kako hitro človek zdrsne nekam …