mačja levkoza
NO PA SI POGLEJMO NEKAJ O LEVKOZI*******
Mačja levkoza je nalezljiva virusna bolezen mačk. Povzroča jo virus FeLV (Feline Leukemia Virus), ki prizadene imunski sistem, nekatere organske sisteme (jetra, ledvice, prebavila, timus, rodila in limfoidno tkivo) in lahko povzroči levkemijo (rak belih krvnih telesc) ter limfosarkome (rak z izvorom v limfnem tkivu).
Bolezen je zelo nalezljiva in tudi pogosta, saj lahko zbolijo mačke vseh starosti, poleg tega pa se pogosto zgodi, da virus ostane precej časa neaktiven (tudi 4 leta in več) ter se tako s pomočjo mačke, za katero ne vemo, da je okužena, uspešno širi.
Prenos in okužba
Prenaša se ob direktnem kontaktu s slino, urinom, mlekom, blatom ali krvjo okužene živali. Najpogosteje se mačke okužijo pri pretepih preko ugrizov. Do okužbe lahko pride tudi pri skupnem hranjenju (ko npr. jedo iz iste posode) in pri transfuziji krvi. Mladički se velikokrat okužijo že v maternici ali kasneje pri dojenju.
Nastanek in potek bolezni
Virus vstopi v organizem skozi usta ali ugrizno rano. Razmnožuje se v bezgavkah (ki so najbližje mestu vstopa) ter preide v kri. Nato se razmnožuje v kostnem mozgu in vranici, se vrne v kri in tam ostane. Kasneje okuži in bolezensko prizadene še ostale organe (želodec, požiralnik, žrelo, slinske žleze, mehur in dihala).
Možni so štirje različni poteki bolezni:
1. Imunost – mačka razvije imunski odgovor in zatre infekcijo. V tem primeru se v obdobju, ko se virus razmnožuje, lahko pojavijo znaki bolezni: vročina, izguba apetita, otopelost in zatečene bezgavke na vratu. Običajno trajajo med 3 do 10 dni. Imunost v povprečju razvije 40 odstotkov okuženih mačk, pogostejša pa je pri odraslih mačkah.
2. Infekcija – virus premaga mačkin imunski sistem. Ta potek je najmanj ugoden. Po okužbi se najprej pokažejo znaki bolezni (kot v prvem primeru), nato si žival običajno opomore in bolezen miruje (lahko tudi več let: po dveh letih je zdravih (še vedno pa so prenašalke) približno 50 odstotkov, po štirih letih pa še 15 odstotkov tako okuženih mačk). Na koncu večina mačk pogine zaradi bolezni povezanih s FeLV: anemije, prizadetosti imunskega sistema, raka, poškodbe ledvic, jeter ali prebavil. V tej fazi se poleg že omenjenih znakov, lahko pojavijo še: blede ali rumene sluznice, driska in bruhanje. Tak potek bolezni se razvije pri okoli 30 odstotkih okuženih mačk.
3. Prikritost – mačka je z virusom sicer okužena, vendar se simptomi ne kažejo. Do tega običajno pride, ker virus na poseben način spremeni mačkine celice tako, da vanje vstavi kopijo svojega dednega zapisa. Take celice lahko kasneje postanejo rakaste ali nenormalno delujoče. Genetske spremembe (v povprečju) ostanejo skrite dve leti in pol. V tem času mačka izgleda zdrava. Po izbruhu bolezni (kakor v prvem primeru) sta možna dva scenarija: imunost ali infekcija.
4. Imuni prenašalec – mačka postane prenašalec bolezni. V tem primeru ostane virus skrit v mačkinih površinskih celicah. Čeprav se množi, ne more iz njih zaradi protiteles živali. Simptomi se tu ne pojavijo. Tak potek je redek: zgodi se približno pri enem do dveh odstotkih okuženih mačk.
Diagnoza
Diagnozo postavimo s pomočjo hitrega testa krvi FeLV/FIV.
Zdravljenje
Bolezen ni ozdravljiva. Kadar živali zbolijo, zdravimo zgolj simptome in sekundarne bakterijske infekcije, lastnikom pa svetujemo, da okuženo mačko držijo doma in tako preprečijo širitev bolezni. Izvajamo tudi podporno zdravljenje: infuzija tekočin, ustrezna dieta (z visoko energijsko vrednostjo, vitamini, minerali in mikroelementi).
Preventiva
Najboljša zaščita proti bolezni je cepljenje proti mačji levkozi. Pred cepljenjem vzamemo kri in naredimo hitri test FeLV/FIV, da ugotovimo, ali ni mačka že slučajno okužena. Če ni, jo cepimo, sicer lastniku svetujemo, da jo zadržuje v stanovanju in s tem prepreči širitev bolezni.
Tveganje za okužbo je zelo majhno pri mucah, ki vse svoje življenje preživijo v stanovanju (in ne zahajajo ven).
V primeru, da je okužena mačka poginila, je priporočljivo pred nakupom nove muce narediti mesec dni dolg premor in stanovanje razkužiti z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi.
love animals res je to vir???
poglej
Mačja levkoza je nalezljiva virusna bolezen mačk. Povzroča jo virus FeLV (Feline Leukemia Virus), ki prizadene imunski sistem, nekatere organske sisteme (jetra, ledvice, prebavila, timus, rodila in limfoidno tkivo) in lahko povzroči levkemijo (rak belih krvnih telesc) ter limfosarkome (rak z izvorom v limfnem tkivu).
Bolezen je zelo nalezljiva in tudi pogosta, saj lahko zbolijo mačke vseh starosti, poleg tega pa se pogosto zgodi, da virus ostane precej časa neaktiven (tudi 4 leta in več) ter se tako s pomočjo mačke, za katero ne vemo, da je okužena, uspešno širi.
Prenos in okužba
Prenaša se ob direktnem kontaktu s slino, urinom, mlekom, blatom ali krvjo okužene živali. Najpogosteje se mačke okužijo pri pretepih preko ugrizov. Do okužbe lahko pride tudi pri skupnem hranjenju (ko npr. jedo iz iste posode) in pri transfuziji krvi. Mladički se velikokrat okužijo že v maternici ali kasneje pri dojenju.
Nastanek in potek bolezni
Virus vstopi v organizem skozi usta ali ugrizno rano. Razmnožuje se v bezgavkah (ki so najbližje mestu vstopa) ter preide v kri. Nato se razmnožuje v kostnem mozgu in vranici, se vrne v kri in tam ostane. Kasneje okuži in bolezensko prizadene še ostale organe (želodec, požiralnik, žrelo, slinske žleze, mehur in dihala).
Možni so štirje različni poteki bolezni:
1. Imunost – mačka razvije imunski odgovor in zatre infekcijo. V tem primeru se v obdobju, ko se virus razmnožuje, lahko pojavijo znaki bolezni: vročina, izguba apetita, otopelost in zatečene bezgavke na vratu. Običajno trajajo med 3 do 10 dni. Imunost v povprečju razvije 40 odstotkov okuženih mačk, pogostejša pa je pri odraslih mačkah.
2. Infekcija – virus premaga mačkin imunski sistem. Ta potek je najmanj ugoden. Po okužbi se najprej pokažejo znaki bolezni (kot v prvem primeru), nato si žival običajno opomore in bolezen miruje (lahko tudi več let: po dveh letih je zdravih (še vedno pa so prenašalke) približno 50 odstotkov, po štirih letih pa še 15 odstotkov tako okuženih mačk). Na koncu večina mačk pogine zaradi bolezni povezanih s FeLV: anemije, prizadetosti imunskega sistema, raka, poškodbe ledvic, jeter ali prebavil. V tej fazi se poleg že omenjenih znakov, lahko pojavijo še: blede ali rumene sluznice, driska in bruhanje. Tak potek bolezni se razvije pri okoli 30 odstotkih okuženih mačk.
3. Prikritost – mačka je z virusom sicer okužena, vendar se simptomi ne kažejo. Do tega običajno pride, ker virus na poseben način spremeni mačkine celice tako, da vanje vstavi kopijo svojega dednega zapisa. Take celice lahko kasneje postanejo rakaste ali nenormalno delujoče. Genetske spremembe (v povprečju) ostanejo skrite dve leti in pol. V tem času mačka izgleda zdrava. Po izbruhu bolezni (kakor v prvem primeru) sta možna dva scenarija: imunost ali infekcija.
4. Imuni prenašalec – mačka postane prenašalec bolezni. V tem primeru ostane virus skrit v mačkinih površinskih celicah. Čeprav se množi, ne more iz njih zaradi protiteles živali. Simptomi se tu ne pojavijo. Tak potek je redek: zgodi se približno pri enem do dveh odstotkih okuženih mačk.
Diagnoza
Diagnozo postavimo s pomočjo hitrega testa krvi FeLV/FIV.
Zdravljenje
Bolezen ni ozdravljiva. Kadar živali zbolijo, zdravimo zgolj simptome in sekundarne bakterijske infekcije, lastnikom pa svetujemo, da okuženo mačko držijo doma in tako preprečijo širitev bolezni. Izvajamo tudi podporno zdravljenje: infuzija tekočin, ustrezna dieta (z visoko energijsko vrednostjo, vitamini, minerali in mikroelementi).
Preventiva
Najboljša zaščita proti bolezni je cepljenje proti mačji levkozi. Pred cepljenjem vzamemo kri in naredimo hitri test FeLV/FIV, da ugotovimo, ali ni mačka že slučajno okužena. Če ni, jo cepimo, sicer lastniku svetujemo, da jo zadržuje v stanovanju in s tem prepreči širitev bolezni.
Tveganje za okužbo je zelo majhno pri mucah, ki vse svoje življenje preživijo v stanovanju (in ne zahajajo ven).
V primeru, da je okužena mačka poginila, je priporočljivo pred nakupom nove muce narediti mesec dni dolg premor in stanovanje razkužiti z običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi.
No, da postavim eno modro vprašanje za znalce imunologije… zanima me, s katerimi testi za ugotavljanje levkoze (FeLV) in imunodeficitarnega virusa (FIV) se testira mačke diagnostično, ker moramo vedeti, da je na tržišču veliko hitrih diagnostičnih testov za ugotavljanje omenjenih bolezni, vendar niso vsi zanesljivi kot bi morali biti, zato je razumno razmišljati, da je verjetno veliko mačkov in mačk, ki so “lažno pozitivne” in ki se jih v večini primerov neupravičeno evtanazira. čakam komentarje.
Pa še nekaj: nobene potrebe ni, da se lastniške mačke, pozitivne na FIV ali FeLv brez kliničnih znakov, evtanazira.
Potrebno je poskrbeti samo, da ne prihajajo v stik z zdravimi, necepljenimi mački (obstaja cepivo proti FeLv, proti FIV ne obstaja), skrbeti je potrebno za nestresno in zdravo življenje mačke, primerno prehrano in zdravljenje infekcij. Evtanazija je zadnji korak, mačke lahko brez kliničnih znakov živijo leta.
Citiram:
JAZ KOT JAZ
Lepo pozdravljeni!
Doma imam mačka, star je dve leti. Zadnje tri tedne pa zavrača hrano. Ali je možno da boleha za levkozo. Prosim vse da odgovori na moje vprašanje.
PROSIM!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!11
Citiram:
JAZ KOT JAZ
No glede vprašanje spely9 pa bi ji odgovorila, da ase levkoza izkaže po treh letih po tem pa živi približno 5 let če ne več
Po tem tvojem razmišlanju tvoja mucka ne mora bolehati za levkozo saj je še premlada)
ker se po tvojem mnenju levkoza pokaže šele pri 4 letih!!!!!! haloooo
Ja, podpišem v celoti! Mi pa tako zelo leži na duši nekaj, čeprav v bistvu nisem popolnoma nič kriva.Pred kakšnih pol leta sem bila ravno z našo maco pri veterinarju, pred mano na vrsti pa en preprost, izredno prijazem, malo starejši gospod, ki je pripeljal kastrirati svojega mačkona, najprej najdenčka. Razlagal mi je o njem kot o največjem prijatelju, res mu je bil muc v veselje. Potem gresta v ambulanto, muc joka, odvzem krvi, stric čaka zunaj na rezultate. Med tem v trgovinici nabere VSO krasno opremo, posteljico, igračke, žakelj hrane, vse. Nato ga pokličejo notr, rezultati, gospod pride ven brez mucka. Objokan. Jokal je potem tam kot kakšna najstnica, tega mucka si je res želel. Sama sem ga že med čakanjem bodrila, da, tudi če so testi pozitivni, muc lahko še lepo živi, saj bo kastr. A vet je očitno prepričal v nasprotno.
Matr, me je tako imelo, da bi kaj na glas ‘razmislila’ že kar kam, pa sem bila raje tiho. Stroki vendar ne morem soliti pameti, ali pač?! Itak, da bi, če bi šlo za mojega muca, tako pa…
Skratka, muc je imel vse možnosti, da lepo živi, videti je bil zdrav, mlad, imel bi topel dom, hrano, ljubezen, vet. oskrbo, VSE, bil bi kastriran…pa so ga fentali. ZAKAJ!? Je že res, je zdravih muc dovolj, ampak tudi ta muc je bil živ, ljubljen, imel je vso pravico do življenja. Saj ne bi nikogar ogrožal! Sem rekla gospodu, da bo pa novega zdravega dobil. Pa je rekel, da ne, ali tega ali pa nobenega več. Preveč ga je bolelo!
Zakaj je taka praksa?? Meni je to nepoimljivo. In verjamem še, glede na slišano, da je skoraj povsem možno, da so bili testi lažno pozitivni!
Imam tudi sama v bistvu to izkušnjo. Peljala ravno tja eno mačko na teste in na S, poseg opravljen, testi kao +. So mi ponudili evtanazijo, pa sem bila odločno proti, sploh, ker je bila S že opravljena. Od takrat je cela 3 leta in mačka brez VSAKEGA zdravstvenega problema. Vsaj za enkrat, na srečo. In ja, sumim, da je zdrava.
Ja, podpišem v celoti! Mi pa tako zelo leži na duši nekaj, čeprav v bistvu nisem popolnoma nič kriva.Pred kakšnih pol leta sem bila ravno z našo maco pri veterinarju, pred mano na vrsti pa en preprost, izredno prijazem, malo starejši gospod, ki je pripeljal kastrirati svojega mačkona, najprej najdenčka. Razlagal mi je o njem kot o največjem prijatelju, res mu je bil muc v veselje. Potem gresta v ambulanto, muc joka, odvzem krvi, stric čaka zunaj na rezultate. Med tem v trgovinici nabere VSO krasno opremo, posteljico, igračke, žakelj hrane, vse. Nato ga pokličejo notr, rezultati, gospod pride ven brez mucka. Objokan. Jokal je potem tam kot kakšna najstnica, tega mucka si je res želel. Sama sem ga že med čakanjem bodrila, da, tudi če so testi pozitivni, muc lahko še lepo živi, saj bo kastr. A vet je očitno prepričal v nasprotno.
Matr, me je tako imelo, da bi kaj na glas ‘razmislila’ že kar kam, pa sem bila raje tiho. Stroki vendar ne morem soliti pameti, ali pač?! Itak, da bi, če bi šlo za mojega muca, tako pa…
Skratka, muc je imel vse možnosti, da lepo živi, videti je bil zdrav, mlad, imel bi topel dom, hrano, ljubezen, vet. oskrbo, VSE, bil bi kastriran…pa so ga fentali. ZAKAJ!? Je že res, je zdravih muc dovolj, ampak tudi ta muc je bil živ, ljubljen, imel je vso pravico do življenja. Saj ne bi nikogar ogrožal! Sem rekla gospodu, da bo pa novega zdravega dobil. Pa je rekel, da ne, ali tega ali pa nobenega več. Preveč ga je bolelo!
Zakaj je taka praksa?? Meni je to nepoimljivo. In verjamem še, glede na slišano, da je skoraj povsem možno, da so bili testi lažno pozitivni!
Imam tudi sama v bistvu to izkušnjo. Peljala ravno tja eno mačko na teste in na S, poseg opravljen, testi kao +. So mi ponudili evtanazijo, pa sem bila odločno proti, sploh, ker je bila S že opravljena. Od takrat je cela 3 leta in mačka brez VSAKEGA zdravstvenega problema. Vsaj za enkrat, na srečo. In ja, sumim, da je zdrava.[/quote]
NE MOREM VERJET—–če bi meni moj veterinar ponudil evtanazijo ker bi bil moj mucek pozitiven na levkozo in bi zgledal zdrav, poln volje do življenja, bi samo popokala mucka in se nebi k temu veterinarju nikoli več vrnila. Pa še veterinarja bi nekam poslala.
Ampak vem da se to pri vetrinarjih na veterini Kamnik nebi zgodilo, ker sta res oba ful dobra in razumevajoča. Je pa dejstvo da ti itak mucko proti tvoji volji ne morajo kar evtanazirati, lahko ti pač svetujejo, ampak mislim da ima lastnik GLAVNO BESEDO.
Lp