V zadnjem času veliko razmišljam o neuspehu. O tistem občutku, ko nam nekaj ne uspe in se v nas zelo hitro prebudi glas, ki pravi, da z nami nekaj ni v redu. Živimo v času, ko se zdi, da je uspeh stvar osebne izbire: če se dovolj trudiš, ti mora uspeti. In če ti ne, si očitno sam kriv. Takšna sporočila pogosto zelo hitro ponotranjimo – in ob neuspehu se namesto sočutja do sebe srečamo s sramom in samokritiko. A neuspeh je del življenja. Ne nekaj, čemur bi se lahko izognili, ampak nekaj, kar prej ali slej doživi vsak. Vprašanje ni, ali bomo kdaj neuspešni, ampak kako bomo takrat z nami.

Ali si dovolimo občutiti razočaranje, žalost, nemoč? Ali zmoremo biti ob sebi tudi takrat, ko nam ne gre? Ali se do sebe vedemo tako, kot bi se do nekoga, ki ga imamo radi?

Zanima  me, kako pa vi doživljate neuspeh? Kaj se zgodi z vašim notranjim dialogom, ko vam nekaj ne uspe?

Več o tem sem zapisala v članku: https://medover.zurnal24.si/ko-neuspeh-boli-kaj-se-takrat-zgodi-z-nasim-odnosom-do-sebe/

Mateja Debeljak, zakonska in družinska terapevtka, praktik fokusinga

https://www.vsedobro.si/