Kako preboleti
Pozdravljen Peter….., nisem dosti čitala ostalih postov…meni se zdi že napredek to, da si si priznal, da si bil ljubosumen na vse njene prijatelje in to brez vzroka….kadar smo ljubosumni to pomeni samo eno….da nismo prepričani v sebe..
..očitno ni bila prava zate.niti ti za njo…morda boš šele čez čas ugotovil zakaj je bila ta veza dobra……verjemi mi, da te nekje čaka sorodna duša, tista prava….saj vem, da se sliši zlajnano……tudi jaz še čakam na njo(sorodno dušo:-)).Ekola, sva že 2:-)
Objemček in glavo gor
Manatea
Peter, imaš koga, da se o tem odkrito pogovoriš, poveš vse, tako kot si to nam?
Meni se to zdi izjemno pomembno.
Ravno včeraj se mi je izpovedal prijatelj, s katerim niti nisva taka zaupnika, da bi to pričakovala, a ko sem videla v njem nekakšno olajšanje, sem se, verjemi, tudi sama počutila izjemno dobro, koristno. Ker sem poslušala. Ker sem mu posodila ramo.
Zato- najdi človeka in izpovej svoja občutja, saj se bo tudi on sam, če je v njem vsaj trohica sočutja, počutil dobro, da je tvoj zaupnik.
Verjemi, da je to čisto nekaj drugega, kakor branje odgovorov na ekranu (pa da ne bo pomote, super ste!).
In srečno”
Pozdravljen soimenjak.
Tudi jaz imam za seboj podobno zgodbo. Bil sem v zvezi s čudovito punco, a me je pustila prejšnji mesec. Močno pogrešam kraje, ki so zaznamovali najino zvezo, je bolelo, vendar ugotavljam, da je pomembno se po padcu pobrat. Kot pravi cec, nama očitno ni bilo usojeno biti skupaj. Življenje je polno vzponov in padcev, tako pač je. Pomembno je, da znamo iti naprej.
LP fant123
Mene pa zanima kako lahko tisti ki so po deset, petnajst, dvajset let skupaj prebolijo partnerja, prekleto močno voljo morajo imeti, kajti veže jih toliko spominov, skupnih dogodkov, otrok..
Človek se še zave ne kako hitro se lahko na nekoga naveže ki mu je spolno privlačen, pa četudi je drugačen po karakterju, žal se take zveze ali obnesejo, vendar ponavadi kaj škriplje, ponavadi ni to merilo za srečno skupno prihodnost..
Lepo se je zaljubiti, a težko je preboleti, mislim da je to najhujša stvar v življenju ki jo mora vsak, oz. jo skoraj vsak da skozi, in ja, oh ta ljubezen, …o ljubezni je bilo spisano že nešteto tem, epov, romanov, poezij..vsak pa jo gleda skozi svoje oči.. Mislim, da je pošteno od bivših da jasno povedo kaj želijo in kaj ne..kajti odločnost te naredi krepkega. In čas je ta, ki to začne ceniti. Čeprav je čas relativen do določenih stvari, za nekoga se zdi dan cela večnost če ne vidi drago osebo, za nekoga teden…tako je pri prebolevanju.. za nekoga je to mačji kašelj, za drugega težka preizkušnja, odvisno od čustev in razuma. Razum je ščit ki nam pusti da lažje razumemo določene preizkušnje in se imamo radi. Vse preveč gledamo v zaprta vrata, ki so nam nedostopna in ne opazimo da sami ne dovolimo drugim blizu..tisti trenutek je lov za izgubljenim zakladom najpomembnejši, najdragocenejši, najboljši. Tisto kar nimamo, imamo še rajši…in krivda ki jo občutimo da nismo naredili vse kar je bilo v naših močeh nam vzbudi nemoč, žalost in depresijo..
Slepi blodimo po enem in edinem, čeprav nepopolnem, za nas popolnem – njem/njo..
Ampak vsi si zaslužimo biti srečni, zakaj bi nekoga omejevali, če mu želimo vso srečo, lahko bi se veselili zanj, da si utira, nam trenutno bolečo, njem srečno pot. Ranjen ego nam ne dopusti, da bi ga izpustili iz rok, iz glave in predvsem iz srca. Ja, res je, najprej je treba poskrbeti zase, sami in edini z polno mero brezpogojne ljubezni do sebe. Se naučiti živeti sami, poskrbeti sami zase…potem bomo pripravljeni na tisto ustvarjanje ljubezni in njenih sadov. Težko je ker smo preveč navezani na materialne užitke, želje, hrepenjenja.. Ne vidimo pa, da sami sebi pletemo mrežo v katero si želimo biti nekoč ujeti. V trpljenju, v trenutku brezizhodnosti, v depresiji da smo tako sami, da ne bomo več nikdar tako ljubili, da je bila ta ljubezen edina prava..
Ni prav da si ne dopustimo preboleti. Strah nas je zliti se z bolečino izgube, vendar prej ko to storimo, prej bo za nas posijalo sonce. Vem, ne moremo iz sebe, da pri tem ne bi občutili občutka globoke žalosti, vendar le tako se lahko srce nekoč ozdravi in ljubi ponovno, izkušnje pa so tiste ki nas pri tem da se ne ujamemo prehitro na napačno pot naredijo previdnejše.
Vem kako se počutiš, to je vse kar lahko napišem, želim ti samo da si skušaš vsak dan narediti lepega z malenkostmi, ki jih trenutno ne vidiš in nimajo zate prave vrednosti. Razveseli se, da si živ, da imaš cilje, upanja, da imaš streho nad glavo, da znaš brati, pisati, da imaš svobodo govora,…da imaš kaj za jesti.. tudi to je veliko..nekje tega nimajo in si ne jemljejo samoumevno teh stvari.. Veliko je lepega, le sprevidi in ne pusti dnevu da steče mimo tebe v bolečini in žalosti, vsaj skušaj, boš videl..iz dneva v dan bo lažje.
Veliko volje, ljubezni do sebe, in majhnih srečnih trenutkov pri prebolevanju ti želim! Pogovarjaj se okoli tega, ti bo lažje, napiši pismo v vlogi tretje osebe, ki ni čustveno vpletena kako gleda na te stvari, kot ljubezensko zgodbo, mogoče boš lažje razumel in opustil lažne upe, ki ti podaljšujejo čas bolečine,..
Srečno!
Pozdravljeni!
Tudi sama imam podobno težavo /kako preboleti/. Pred dobrim tednom sem se razšla s svojim dolgoletnim prijateljem, ki je bil bistveno mlajši od mene in sem dobro vedela, da takšna veza nima prihodnosti vendar, ker smo ljudje bitja, ki gledamo samo na svojo ugodje pač dopustimo, da se stvari zgodijo in tako tudi jaz nisem nobena izjema.
v bistvu je bila najina veza krasna saj sem po dolgem času spoznala moškega s katerim sem imela veliko skupnega in je bil tako rekoč moja sorodna duša.
večkrat sem si želela, da bi bila mlajša in da bi imela možnost , da bi postala par tudi za zunanji svet, kar je sevda iluzija ampak tako pač je. Žal mi je, da se je najina veza končala kajti sedaj niti ne vem a sem kriva sama saj sem postalo vse bolj ljubosumna zakaj je prišlo do tega je seveda jasno, v zadnjem letu je bilo najino spolno življenje klavrno saj se me včasih tudi po 14 dni ni niti dotaklnih, poljubi so bili bolj prijateljski, pozornosti vedno manj in seveda prepiri so se vrstili en za drugim. sicer mi je skoraj vsak dan zatrjeval da me ima rad samo res ne vem kaj naj bi si mislila.
No sedaj je tega konec, saj mi je dal vedeti, da sva sedaj lahko samo prijatelja vendar je to zelo težko saj se videvava vsak dan in se do mene obnaša enko kot prej celo včasih mi poklanja več pozornosti kot prej. Je pa res, da me več ne pokliče , samo mi pove kam gre, kaj je počel in s kom in tako dalje.
Moje počutje je prav bedno saj sedaj ne vem kaj naj si mislim in drug problem je prosti čas, ki mi je sedaj odveč( prej ga je bilo premalo sedaj pa preveč).
Želela bi kak nasvet mogoče podobno izkušnjo.
Hvala!
Peter-123 jaz tudi včasih mislim,da sem edina samska na tem svetu, okoli mene sami pari, družine jaz pa sama. Pa imam družino – hčerko in sem samska šele en teden in res boli. Zaprla sem se vase čeprav sem zelo odprt človek toda v zadnjih letih je bilo preveč vsega, zdaj pa še to. Pred 4 leti sem se ločila, si sama uredila mansardo, zamenjala službo in spoznala novega partnerja, ki pa ni bil družinski človek in sva se pač razumno rašla. Vmes sem še lansko leto hudo zbolela in še nisem čisto zdrava! Vsak dan moram zbrati energijo za službo, hči, zdravje in življenje. Pa vem, da je na koncu tunela tudi sonce, ki se ga bom vsak dan bolj zavedela.
To sem ti napisala zato, da boš vedel, da nisi edini na tem svetu, da nas je veliko in, da moramo samo verjeti v boljši jutri! Najdi voljo za stvari, ki te veselijo, pojdi med ljudi, nujno je, da se z nekom o tem pogovoriš. Jaz sem se se s prijatelji, znanci, neznanci, zdravniki (delam pač v zdravstvu) in mi je bolje……………vsak dan bolje!
Drži se……..tudi tebi bo…..A
Dobro vprašanje Posavec.
Ves čar zgodbe je povedal Evgen. Pustimo pri miru neke floskule o tem kako je on ljubosumen. Je že imel razlog. Pri ženskah je pač tako, da mlajše, kot so, bolj so privlačne in to s pridom izkoriščajo. Zdaj se mi postavlja vprašanje, ali lahko mladi ženski sploh zaupamo ob tem, da si lahko vsaj trenutek najde drugega. Težko. Zakaj bi se zate sekirala… One je bila zate ena redkih priložnosti, ti si bil pa zanjo zgolj eden izmed mnogih. Razumeš za kaj se gre? Mlada je in ima paleto izbora. Lahko se igra, lahko išče boljšega, skratka karkoli.
Ti si se obesil nanjo ne zato, ker bi bila ona ne vem kako v redu, ker bi jo imel patološko rad, ampak ker ni druge. Ona te je prevarala, ker je očitno srečala “boljšega”.
V sploščnjem pa išče moškega, ki je privlačen. In takšni, kot smo mi tukaj; ljubeznivi, željni ljubezni, vredni zaupanja… TO PAČ NI PRIVLAČNO, za nobeno.
Pusti to cincanje s strani nje, ker samo zavlačuje. Tudi prevara s strani tebe, je v primerjavi z njenimi dejanji zanemarljiva. Noče izpasti grda, zato ti noče direktno povedati dejastva: “Me ne privlačiš, imela sem te za tolažbo.” Poslušaj Evgena.
Kako bo ta ženska izpadla? Tako kot vse druge na monu. Sama z otroki, ker privlačni moški pač iščejo privlačne ženske. To pa 40 letnice niso, vsaj v primerjavi z mlajšimi ne.
hahahaha, ta pa je bosa!!!! Kaka kvasovka pa je to?? Pa še kako privlačne so, tudi mlajšim ampak sicer ni nujno, da bo samska 40-letnica iskala mlajšega ampak nekoga svojih let ali pa starejšega. Pa tudi vsi moški ne iščejo nujno mlajših od 30.
Pain, ne vem koliko si star ampak po pisanju sodeč, zelooo mlad:-)
Zakaj že?
Če vara moški, je to kul, ker itak “revež” nima dosti izbire v življenju, če vara ženska, pa je ta hujš pra*ica, ki ne ceni svojega dedca?
Varanje z nobenega gledišča ni opravičljivo, gre za IZBIRO. Valda se ti ne dvigne proti svoji volji, saj ne padeš kar nanjo in “slučajno” zadaneš luknjo – prav tako kot tudi ona ni “slučajno” razprla nog za drugega.
Tole opravičevanje varanja so goli izgovori.
Vsa umetnost je v tem, kako moški začne odnos z žensko. Če boš odnos gradil najprej tako, da se zbližata kot prijatelja, ciljaš pa na kaj več, si že pogorel. To da si prijatelj je že v redu, samo vrstni red ni.
Kaj si ženska od dedca v štartu želi?
Prvo mora biti moški, alfa samec, samozavesten, močnejši od nje (pa ne fizično), ki jo bo vodil, zavajal, prevzel igro v svoje roke, ampak na kulturen način. Po tem preizkusu, sledi ostalo. Ugotavljanje IQ-ja, itd.. Ko opravi te teste, in to lahko traja nekaj časa, potem se lahko preide v fazo prijateljstva. Takrat postane to pomembno. Da se stvar razvija, napreduje itd.
Skrajšana verzija: začetek, s kulturnim in samozavestnim pristopom ter stilom. Potem pa lahko prijateljujeta in čustvujeta do neskončnosti.
In ti Pain očitno vsakič znova že v štartu delaš kronsko napako, ki jo omenjam.
hahahaha, ta pa je bosa!!!! Kaka kvasovka pa je to?? Pa še kako privlačne so, tudi mlajšim ampak sicer ni nujno, da bo samska 40-letnica iskala mlajšega ampak nekoga svojih let ali pa starejšega. Pa tudi vsi moški ne iščejo nujno mlajših od 30.
Pain, ne vem koliko si star ampak po pisanju sodeč, zelooo mlad:-)[/quote]
Je sploh relevantno zdaj ugotavljati nekaj antagonističnega, npr. koliko sem jaz star. Sem zgolj pasivni poznavalec zgodbe in raje se osredotoči na to kaj povem.
Tale tvoj medmed in klicaji niso nič drugega, kot obrambni mehanizem. Vsako telo se stara. Tudi sprevračati ti ni treba. Nihče ni govoril o neprivlačnosti, ampak o primerljivosti. Povprečna 40 letnica pač ni primerljiva z 20, 25 letnico. Tako pač je. Floskule, kot so “ljubezen premaga vse” so tolažba. Resnica pa se skriva v prvinski privlačnosti. Zakaj tolikšen srd s tvoje strani se vprašaj.
Zakaj že?
Če vara moški, je to kul, ker itak “revež” nima dosti izbire v življenju, če vara ženska, pa je ta hujš pra*ica, ki ne ceni svojega dedca?
Varanje z nobenega gledišča ni opravičljivo, gre za IZBIRO. Valda se ti ne dvigne proti svoji volji, saj ne padeš kar nanjo in “slučajno” zadaneš luknjo – prav tako kot tudi ona ni “slučajno” razprla nog za drugega.
Tole opravičevanje varanja so goli izgovori.[/quote]
V splošnem se strinjam s tabo. Hotel sem povzeti le to, da je on bolj pripravljen na zvezo, bolj zagrizen, bolj motiviran. Ona to očitno ni. Zato je njegova prevara objektivno gledano njegova edina napaka.
Vsa umetnost je v tem, kako moški začne odnos z žensko. Če boš odnos gradil najprej tako, da se zbližata kot prijatelja, ciljaš pa na kaj več, si že pogorel. To da si prijatelj je že v redu, samo vrstni red ni.
Kaj si ženska od dedca v štartu želi?
Prvo mora biti moški, alfa samec, samozavesten, močnejši od nje (pa ne fizično), ki jo bo vodil, zavajal, prevzel igro v svoje roke, ampak na kulturen način. Po tem preizkusu, sledi ostalo. Ugotavljanje IQ-ja, itd.. Ko opravi te teste, in to lahko traja nekaj časa, potem se lahko preide v fazo prijateljstva. Takrat postane to pomembno. Da se stvar razvija, napreduje itd.
Skrajšana verzija: začetek, s kulturnim in samozavestnim pristopom ter stilom. Potem pa lahko prijateljujeta in čustvujeta do neskončnosti.
In ti Pain očitno vsakič znova že v štartu delaš kronsko napako, ki jo omenjam.[/quote]
Ma veš kako je. Jaz sem bolj racionalist in mislim, da so flirtanje in podobne stvari otročjarije in igre. Povsem verodostojno je, da se tista prava ljubezen razvije iz prijateljstva. Tukaj so spet mnenja deljena. Eni pravijo:”Najprej prijateljstvo, potem naj preskoči iskra.” Spet drugi: “Najprej iskrica, šele potem ljubezen.” Kateremu konceptu zdaj dati prioriteto… Kdo ve. Še vedno pa mislim, da je kristalno čisto, da prava ljubezen pač temelji na prijateljstvu.
Posavec: Vem, da bodo vsi pljuvali po meni. Morda med reklamami kakšnega Titanika…
Point je, da če se ji ne zdiš na prvi pogled privlačen (vizualno), je logično, da se nebo kar zaljubila vate, že prvi dan, ko te zagleda. Če si ji vsaj povprečno vizualno všečen (mislim da ji nesmeš bit grd v nobenem primeru), potem je pogoj, da se zaljubi vate edino še preko tvojega karakterja. Če si zabaven, jo sposoben nasmejati, pameten, uspešen, potem itak, da ji lahko čez čas postaneš všeč. In ja to je proces, ki lahko pripelje od prijateljstva do potencialne resne zveze. Je pa res, da ženske, pri nas bolj gledajo na karakter, mi pri pa njih večinoma samo izgled. Mislim pa tudi, da se boš prej ti zaljubil vanjo, kot se bo ona vate. Razen če nisi nek hardcore celebrity aka C.Ronaldo po katerem želi plezati vsaka druga ženska…
Tko je to, bistvo je, da se moramo moški bolj potruditi, da dobimo njihovo pozornost, medtem ko one lahko samo čakajo in že dobijo vrsto ponudb izmed katerih potem samo še izberejo. A smešno je, da pri vsaki zadevi sledi konec. Pri 40ih neporočena ženska, brez otrok se lahko samo še…sej veste ( da nebo administrator spet kaj zbrisal). Ker kot je že zgoraj Pain navedel 40 letnica se enostavno nemore primerjati z 20 letnico, negre to tko 🙂
Dejstvo je, da se moški v večini primerov preveč zaljubimo in smo že skoraj odvisni od svoje partnerke. Če bi se znali v določenih momentih bolje kontrolirati, da ne izgledamo kot navadni cucki, ubogljivi, ki ustrežejo vsaki njeni prošnji, ali pa da jim govorimo vsakih 5 minut kako je lepa in jim s tem samo pumpamo ego, bi danes situacija izgledala popolnoma drugačna. Lahko, da bi se nenadoma od žensk pričakovalo, da naredijo prvi korak, medtem, ko bi mi samo izbirali med kandidatkami 🙂
Pain in Posavec vsaka čast, odlično razmišljanje !
pozdravljeni!!
Tudi jaz se moram izpovedat, ker me prevč boli, da bi še zadrževala v sebi!
Namreč moja zgodba pa je takšna!
Nekega dne ko sem v službi delala je prišel en fant, katerega sem že od prej na videz poznala(namreč pobiral je denar).Ko sem se mu zazrla v oči mi je nekako postalo zelo toplo pri srcu!takrat sem bila samska,seveda sva si izmenjala številjko ter si še tisti dan ter noč pisala..Naslednji dan me je peljal na ogled neke igre bilo mi je zelo lepo z njim!Pol mi je povedal da je pred kratkim šel narazen z dekletom in da si želi poskusiti z menoj!bilo je kot v pravljici ljubila sva se..po 3 mesecih sem zanosila in sem imela res teško nosečnost od bruhanja in ah dame saj veste kak to gre…malo sem ga zaćela zapostavljat..bila sem že tečna in začeli so se prepirčki..Ko sem rodila prečudovitega sineka sva se nekako spet zbližala!A čas je naredil svoje..ker sem se bolj posvečala otroku sem spet zapostavljala partnerja…odtujila sva se,,,3 tedne nazaj pa sem zvedla, da me je prevaral!zrušil se mi je svet…..hudo mi je, dejala sem mu, da bi pozabila prevaro šla vse od znova, ker ga še vedno ljubim..vendar njemu sedaj tako paše …vem, da ga nikoli nebom prebolela že zarad tega ker imava skupaj prečudovitega otrokeca ki bo čez slab mesec dopolnil leto dni..mogla sem vam zaupat mojo zgodbo!dara bi ga dobila nazaj da bi se vrnil k nama a nevem kako…mi lahko kdo pomaga…ker sem namreč res obupama,,vem da se sliši grdo a včasih pomislim, da bi najrajš končala vse to, da nebi več tako trpela..sam kasneje se spomnim na sinka ki me potrebuje…a ko gledam sinka vidim bivšega partnerja in mi stre srce!!
hvala vam!
LP.
Peter:
Verjamem, da je zelo težko. Vendar, očitno si res nista bila usojena. Ona je prevarala tebe, ti si prevaral njo.. Jaz sem prepričana, da čim je vmes varanje, ne gre več nazaj na staro pot. Pa nima veze, ali je bilo zarad zmedenosti, alkohola – vse je isto, VARANJE. Verjetno te ni tista punca odvlekla v svoje stanovanje al nekam, se slekla pred tabo, slekla še tebe in … saj veš kako dalje. Nočem biti nesramna, res ne, vendar ne razumem, kako lahko govoriš o strašni ljubezni do nje, a obenem praviš, da si jo prevaral? To meni ne gre skupaj, ne glede na vse okoliščine. Pač, ne gre. Nama s partnerjem tudi zadnje čase ne štima, cel kaos je v zvezi, pa nisem niti enkrat samkrat zares pomislila, da bi ga prevarala, čeprav me en fant na vse pretege osvaja in sploh ni napačen. NE. Imam svojega fanta preveč rada. Sploh pa, kako lahko sploh še zaupaš nekomu, ki te na tak grd, nizkoten način izda (za moje pojme)? Kako veš, da tega ne bo storil še enkrat, če je že enkrat? No, žal mi je, če sem izpadla nesramno, želela sem zgolj zaupati svoje mnenje o vsem tem. Upam, da si se iz te izkušnje nekaj naučil. Morda si je punca to zaslužila, morda si je zaslužila ta občutek, če te nekdo na tak način prizadane. Vendar še vseeno to ni rešitev. Glavo pokonci, s to punco ti očitno res ni usojeno, zato je škoda še naprej izgubljati energijo za nekaj, kar nekako ni dosegljivo. Verjamem, da ti je kljub vsemu težko, čeprav bolj verjamem, da zaradi navezanosti, kakor ljubezni, vendar, glavo pokonci. Praviš, da si mlad. Bo že prišla mimo punca, ki te bo imela dovolj rada, da te ne bo varala in niti ti nje.
Crnapera:
A si prepričana, da želiš ravno njega nazaj? Ali zgolj prebolevaš “navado”, oziroma občutek, da bi bili cela družina. Tako kot sem že zgoraj napisala – varanje ni rešitev. Kdor vara enkrat, lahko to stori ponovno. Lahko rečeš, pač ti si bila tečna, bilo je to in ono..ampak, a je za to res potrebno varanje? Kaj pa ob naslednjem večjem prepiru, ali pa ob naslednjem obdobju, ko boš spet tečna, a bo potrpel in se pogovoril s tabo, ali bo izbral enostavnejšo varjanto in spet šel k drugi? To enostavno ni rešitev. Jaz verjamem v to, da se da zvezo povsem lepo obnovit, če je po prepirih in nerazumevanju prišlo do pavze, ali pa celo razhoda. Čim je pa prišlo do varanja… Nekako ne verjamem v to. Sploh, če si mu že omenila, da bi na to pozabila in šla naprej, pa še vedno ni pristal na to. Očitno se je odločil in siljenje v nekaj, česar z njegove strani ni, bi v prihodnosti povzročilo samo še večje trpljenje, ne le za tebe, tudi za sinka. In verjetno ne želiš iti še enkrat čez to trpljenje. Vem, lahko je bit tle pameten v drugi koži in tut možno, da se motim, ampak, tako jaz razmišljam. Tako da, Crnapera, ne it na kolena in se ponižati – tudi zaradi sinka dvigni glavo in pojdi naprej, najdi si moškega, s katerim se boš bolje razumela in ostani močna, naj te sinko drži pokonci. Verjetno je sedaj še zelo težko, ker je vse skupaj še preveč sveže, verjetno si še na porodniški in si tudi manj v družbi in vse to vpliva na počutje in povzroča obupanost. Verjemi, s časom so vse stvari boljše. Kakšno stvar je pač treba večkrat prespati, da potem jasneje vidiš. Srečno!
Pozdravljeni!
Berem razne forume o bivših partnerih in se mi zdi da lahko človek človeku pomaga z nasveti, in ker ste tle gor sam ljudje z izkušnjami v življenju bi vas prosil za kak nasvet kako in kaj ?
Star sem 32 let in sem oče dve fantkov 3 in 5 let pred dobrim letom dni sva se z bivšo partnerko zapletla v konflikt z pretepom ker nisem nasilen človek sem se najprej pustil da pač probam preko normalnega dialoga dosežt sporazum in prekinitev najine veze!
Tkole je bilo ker je bivša partnerica hodila ob pozni uri na neke sestanke za posel in prihajala ob pozni uri zjutraj domou pijana kot čep jaz sem ta čas skrbel za otroka! Tudi nekega dne je prišel njen kao šef pijan do knca z prijateljem do nas domou z namenom da sta prišla imet sp. odnose z mojo partnerko in sta me v pričo otrok in nje špikala kao da ima fajno postavo in kaj bi one dva z njo počela, skratka podn od človeka ni kej in oba poročena.
nato sem nekega dne rekel temu stop , našla si boš normalno službo in začela delati kot normalni ljudje in ne neke posle z nekimi masažnimi fotelji po trgovskih centrih ! nato sem ji uredil službo prodajalke v podjetju spar nakar je to službo zavrnila češ da ona nebo delal za 560 evrou jaz lahko da preživim sebe in otroke! no tako me je sredi januarja vrgla v spremstvu policije na hladno klopco sredi mesta, kjer sem preživel kar nekaj časa potem sem se odselil k staršema! po 9 mesecih nenehnega podaljševanja prepovedi približevanja mi je končno uspelo priti do svojih otrok, in ona je v tem času pred očmi otrok menjala prtnerje kot gate! in na CSD to za njih ni sporno sporno je bilo to da otroka vidita svojega očeta!
skoraj po letu dni ona še vedno noče pristat na normalne stike. in jih imamo še vedno pod nadzorom neke delavke na CSD ki pa vs čas rešuje križanke namesto da bi opazovala naše stike in o tem za sodišče napisala neko mnenje kateo bi lahko z otroci normalno zaživeli!
pred kratkim smo morali vsi obiskati psihologinjo kjer bo ona podala mnenje o odnosu med mano in otroci, ker je ženska bo najbrž potegnila za bivšo kot se mi iz prakse dogaja!
Ped dobrim 5 mesci sem izgubil službo in sem trenutno na zavodu za zaposlovanje in ker že nekaj časa nisem zmožen plačati preževnino saj sem v najemniškem stanovanju in ni lahko z 230 evri poplačati položnice, hrano in plačati preževnine me je bivša prijavila na policijo zaradi neplačevanja preževnine za kar mi grozi do enega leta zapora !in še vedno govori po sodiščoh centrih za socialno delo … da sem bolan na psihi in naj si poiščem pomoč v kaki ustanovi kot so LJ polje in vojnik !! in v teh naštetih ustanovah poslušajo samo njo kakor da je svetnica jaz sem pa nek psihopat ker pač želim normalne stike z otroci in ko sem se nazadnje pogovarjal z njo ima sedaj nekega srba ki pa bo po njenih besedah dober oče najinih otrok !!
Skupaj sva dokončala hišo katero je podedovala od staršev pa me zanima tudi glede tega kakose to reši saj semvrsto let ulagal v to hišo ampak nima nobenega računa ker je vse ona spravila zase !!
Zanima me kakšen vaš nasvet kaj in kako naj naprej, ker me že počasi zapušča volja do vsega skupaj in bi najrajše kr odpotoval nekam drugam in začel življenje in pozabil na vse otroke ….
skratka sem razočaran do konca!!
ne nasedat delavkam na CSD saj so le salonske dame , ki jih briga zanaša življenja sam da one naredijo tistih 8h in jih briga kaj se dogaja z nami a nesramne in zlonamerne partnerice nosijo po rokah kakor da so angelčki !!
Hvala vsem za nasvet in upam da se kmalu vse uredi in da se najde negdo ki bo znal prisluhnit nojim težavam in se postavit na mojo stran !
LP tim