Je kdo, ki ni dal CEPITI otrok?
Joj, Pat, razmišljaš o necepljenju otroka, pa nimaš osnovnih znanj o tem. Proti nekaterim boleznim cepivo deluje samo nekaj let (5 ali 6,7), potem ne več, vendar pa bolezen poteka pri starejših otrocih v blagi obliki, medtem ko je pri mlajših ali dojenčkih lahko celo usodna. Cepi se zato, da bi se zaščitilo najmlajše. Oslovski kašelj, npr. Potem je kakšen odstotek (ali celo manj) otrok, ki jim zaradi slabšega imunskega sistema ali ker so prebolevali neko drugo bolezen med cepljenjem (pa se simptomi še niso pokazali), cepivo ne prime. Ti otroci se tudi “šlepajo” na zdrave, seveda ne da bi to vedeli. Če bi pa izbruhnila epidemija, bi bolezen seveda dobili tudi oni.
Pozanimaj se o cepljenju, kako to deluje ipd., ker zadeve očitno ne poznaš. Kako lahko potem odgovorno sprejemaš take odločitve kot je ta, da otroka ne boš dala cepiti. Pa o cepljenju pojma nimaš. Svašta.
Prej nisem imela časa odgovarjat. Sicer jaz iščem izkušnje staršev, ki niso dali cepiti, ne pa da se ukvarjam še s takimi, ki mi povedo, kar že vem. Seveda sem prebrala kar sem našla, na netu in drugje. Ampak ker je to težka odločitev, kljub dobrim argumentom proti cepljenju, iščem še kaj več. Tega mi ti nisi dala. Tako, da…
Kot so ti že povedale, cepljenje definitivno pomeni zaščito in je po zakonu obvezno.
Otrok, ki ni cepljen zelo verjetno vseeno ne bo zbolel v SLO, ker so pri nas večinoma cepljeni otroci, ki zato ne širijo okužb proti katerim so zaščiteni. Če pa boš šla z otrokom v tujino (tuči če samo po Evropi), pa ni več tako 100%, da otrok ne bo zbolel.
LP!
Pat, ne huduj se, pač pa vzemi pot pod noge in za začetek prečeši SVOOD-ovo stran, pa forum Cepljenja, potem bo pa treba še v kako knjižnico zavit in to s kakim konkretnim slovarjem, ker večina strokovnih člankov še ni objavljenih na internetu, še manj pa jih je prevedenih. Potem boš verjetno morala še kak učbenik in kako skripto z opisom najbolj osnovnega delovanja človekovega imunskega sistema predihat – potem se boš pa vsaj za silo odgovorno začela odločat za ali proti cepljenju. To sem jaz počela 2 leti. Brskala po razno raznih virih, fehtarila po knjižnicah, bivša sošolka, ki je študirala in spet študira na MF mi je posdila nekaj osnovnih skript – 2 leti sva z možem brala, tuhtala, brala, tuhtala. Najlažje je pač podleči večini, veliko težje sprejet odločitev z lastno glavo in iskat manjkajoče znanje, še sploh če nimaš kake hude osnove. Ampak meni se zdi tako edino prav. Moja oz. najina odločitev je najina, 100%, vsakomur jo znam utemeljit, tudi pred komisijo, če bo treba. Ni posledica modne muhe, odločitve neokag tretjega ipd.
Povsem dobronamerno: če se res hočeš odgovorno odločati o cepljenju, se najprej temeljito pouči – pa ne samo z MON-a. MON je sicer vir, ki te super pelje dalje, je pa samo zrno v polni skrinji. Zadeva namreč ni črno-bela, veliko sivine je vmes. Čeprav sem se sama odločila proti nadaljevanju cepljenja, nikomur ne priporočam te odločitve – vsak se mora sam odločit. Skrajno neodgovorna pa se mi zdi, ko mi nekdo reče, da svojih otrok ne bo cepil, ker jih tudi XY ni, ker jih “nihče” ne, ker je “nevarno” – ko vprašaš konkretno KAJ je nevarno, ti neve pol besede povedat. Tako rananje je ZELO neodgovono – najprej do otroka, nato do sebe, nenazadanje pa tudi do drugih. Eno in drugo , cepljenje in necepljenje, OBOJE ima posledice. Vprašaje je le, za katere se odločimo.
Draga Skrbna. Tvoj odnos je občudovanja vreden, toda bojim se, da je eden redkih. Ljudje, ki se odločajo proti cepljenju, so (žal) velikokrat taki, ki se jim s celotno problematiko ne da posebej ubadati, nekaj so slišali, da cepljenje lahko pušča posledice in sedaj bi se še oni radi odločili za korak necepljenja svojih otrok. Seveda ne tako, da bi se lotili resnega preučevanja zadeve, ampak bi raje od nekoga drugega dobili potrdilo, da ravnajo prav. Vendar pa kar je morda prav za nekega otroka, je lahko zelo narobe za drugega. Garancij tukaj ni in ravno zato je tako pomembno, da se s polno zavestjo in s popolnim prevzemanjem odgovornosti (pa ne samo za svojega otroka, ampak nujno tudi za druge) odločimo tako, kot se nam zdi najbolj prav in na osnovi vsega, kar smo sami preučili o problematiki. Tako, da lahko (kot sama praviš) pred vsako komisijo strokovno zagovarjaš svoje mnenje – čeprav si laik.
Sprejemanje odločitve kar tako, na podlagi tega, ker je nekdo nekje enkrat rekel, da je nek otrok utrpel posledice po cepljenju (pa bi radi kvečjemu izvedeli, če kdo takega pozna – prek anonimnih ljudi na MONu), pa je skrajno neodgovorno. Tako do lastnega otroka kot do drugih.
Če te prav razumem, sta se z možem odločila, da ne boste nadaljevala s cepljenjem. In če prav razumem, je otrok pred tem imel določeno reakcijo, zaradi katere si začela dvomiti v to, kar je pač zakonsko določeno?
In če je tako, potem mi je jasno, da si se opremila s točno določenim znanjem, argumenti. In tako se lahko zagovarjaš pred komisijo.
V našem primeru je vse pod “ČE”… “LAHKO, DA….”, “KAJ PA ČE”…. nimam pred komisijo česa dokazovati, ker je vse le velik vprašaj in želja preprečiti morebitne reakcije.
Hudujem se, ker, kot si rekla, najlažje je odgovornost prenesti na zakon in o tem prav nič več razmišljati. Br.
Sem prehitro pritisnila pošlji.
In kot veš, so določeni podatki, ki jih javna medicina ne prikaže. Statistika vemo, kako deluje. Pri svoodu sem dobila kaseto Resnica omcepljenju.
Si jo videla? Jaz sem šokirana. Ampa tega ti ne bo priznala komisija, čeprav je to tudi moj argument.
Lahko se poslužujem tega:
NASVETI ZA STARŠE OB OBVEZNEM CEPLJENJU OTROK
1. Ukrepi pred uvedbo upravnega postopka
a) Pogovor z otrokovim osebnim zdravnikom. Najlepša možnost bi bila, v kolikor otrokov osebni zdravnik ni slepi zagovornik cepljenja in bi opustitev cepljenja spregledal. Zdravnik s tem tvega, vendar v praksi kljub temu prihaja do takšnih primerov.
b) Menjava osebnega zdravnika. Že pred “sezono cepljenja” je dobro poznati zdravnikov odnos do obveznega cepljenja. V kolikor je slepi zagovornik, ga poskušajte zamenjati.
c) Poskrbite, da se v otrokovo kartoteko zabeleži vsaka zdravstvena težava. Pogosto je pomanjkljivost vpisov v kartoteko vzrok temu, da otroke z oslabljenim imunskim sistemom obravnavajo enako kot vse ostale, kar lahko povzroči dodatne težave.
d) V času prehladov in drugih začasnih bolezenskih stanj lahko cepljenje samo odlagate, kar tudi ni slabo.
e) Zahtevajte izročitev slovenskih in originalnih navodil za vsako posamezno cepivo, s katerim želijo cepiti vašega otroka. Dobro je vedeti, da so že originalna navodila na nekaterih mestih dvoumna in da so pisana za tržišča s prostovoljnim cepljenjem. Slovenska navodila prevede trgovec sam in se pogosto pomembno razlikujejo od originalnih. Posebej pozorno si oglejte poglavje o sestavinah in poglavje o kontraindikacijah.
f) Zahtevajte čim daljši čas, da navodila preučite. Bodite pozorni na zavajanja proizvajalca v navodilih. Primer je cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam – Priorix, proizvajalca GlaxoSmithKline, v slovenski verziji našteva samo šest pomožnih snovi (sestavin), originalna verzija jih našteje dvanajst.
g) Zahtevajte testiranje na alergijo zoper vse sestavine in pomožne snovi, ki naj bi jih pri cepljenju uporabili. Kot kontraindikacije za cepljenje (razlogi za opustitev cepljenja), navodila običajno naštevajo alergije na sestavine cepiva in oslabljen imunski odgovor osebe. Prav tu prihaja do prve sistematične kršitve predpisov s strani zdravstvenega sistema! Da bi zagotovili čim večjo precepljenost in se izognili stroškom testiranja, se cepljenje opravlja brez predhodnih testiranj glede alergij na sestavine cepiva. To se opravi le izjemoma, kadar je pri otroku očitno, da ima težave z odpornostjo.
h) V kolikor ima eden od staršev katerokoli avtoimuno bolezen, si pridobite mnenje strokovnjaka, da obstaja možnost za oslabljen imunski odgovor otroka. Glede tega si mnenja zdravstvenih strokovnjakov niso enotna, zato poiščite takšnega, ki bo glede cepljenja vsaj previden, če že ne naklonjen opustitvi.
2. Po uvedbi upravnega postopka zoper starše, ki otroka niso cepili
V kolikor bi po vseh zgornjih ukrepih Komisija za kontraindikacije izdala mnenje, da ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, vam bo po spremembah ZNB, Ministrstvo za zdravje izdalo odločbo, da morate otroka cepiti.
Pogosta napaka staršev je, da ne vložijo pravnega sredstva zoper odločbo. Verjetno je razlog v temu, da odločba sama ne pove, kaj se zgodi v kolikor je starši ne izvršijo. V tem primeru namreč sledijo sklepi o izvršbi in denarne kazni, ki se ponavljajo vsakih par mesecev in se glasijo na zneske od 20.000 SIT do 100.000 SIT. Zoper odločbo ne morete več vložiti rednega pravnega sredstva, temveč samo še izredna, ki pa so lahko uspešna samo v izrednih, z zakonom točno določenih primerih. Zoper odločbo je torej potrebno vložiti redno pravno sredstvo, ki je po spremembah ZNB (januar 2006) tožba na Upravno sodišče RS.
Tudi v tožbi ne morete uspešno navajati česarkoli, vsekakor pa dodajte morebitno pomanjkljivo ugotavljanje kontraindikacij (če niso bile popolnoma preverjene – kar je velika možnost) in neskladnost zakona z ustavo in odločbo Ustavnega sodišča U-I-127/01 (v nadaljevanju “Odločba US”). Odločba US je namreč postavila zahtevo, da se v ZNB uredi odškodninsko odgovornost za škodo na zdravju, ki bi nastala kot posledica cepljenja. Zakon je to storil tako, da je v prvih dveh odstavkih 53 a člena določil pravico za odškodnino, v tretjem pa je določil izjemo, v kolikor bi škoda nastala zaradi strokovne nepravilnosti ali kot posledica neustrezne kakovosti cepiva. Ker sta to tudi edina dva razloga, zakaj lahko škoda nastane, je s tem tretji odstavek v nasprotju z prvima dvema, hkrati pa je v nasprotju z Ustavo RS in odločbo US. To pomeni, da objektivne odškodninske odgovornosti države sploh ni, zato ne more biti niti njene pravice po poseganju v ustavne pravice do svobodnega odločanja glede medicinskih posegov v telo stranke.
3. Tipične napake pri izpodbijanju odločbe o cepljenju
– sklicevanje na dejstvo, da cepiva niso varna,
– sklicevanje na Ustavo RS in pravico do svobodnega odločanja,
– sklicevanje na deklaracije in norme o človekovih pravicah,
Kot tipično napako v zvezi s problematiko cepljenja naj omenim tudi precenjevanje ali podcenjevanje zahtevnosti upravnih postopkov. Vsekakor priporočam pogovor s strokovnjakom, saj je razumevanje predhodnega teksta lahko zelo različno. Pričujoči tekst je nastal v času spremembe ZNB, glede katerih še ne obstaja zadostna pravna praksa, zato raje navajajte več pritožbenih razlogov kot premalo.
4. Predpisi, ki jih je potrebno poznati in njihove konkretne določbe (tudi preostali tekst predpisov je koristno poznati):
Zakon o zdravstveni dejavnosti, nadalje ZZD (Ur. l. RS, št. 23/2005)
– v drugem odstavku 47. člena določa: “Za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki.”
– v četrti alinei 47. člena določa, da ima vsakdo pravico biti predhodno obveščen o vseh možnih posledicah in učinkih zdravljenja.
Zakon o nalezljivih boleznih, nadalje ZNB (še ni objavljen v Ur. l. RS)
– v 22. a členu določa: “Zdravnik, ki opravlja cepljenje mora s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo. Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo alergije na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
– v petem odstavku 22. a člen določa: “Poleg zdravnika predlog iz prejšnjega odstavka lahko da tudi oseba ali njeni starši oziroma skrbniki. (predlog se pošlje na Ministrstvo za zdravje)
– tretji odstavek 22. č člena določa, da zoper odločbo ministra, glede opustitve oziroma neopustitve cepljenja ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Zakon o splošnem upravnem postopku, nadalje ZUP (Ur. l. RS, št. 22/2005)
– v 8. členu določa načelo materialne resnice: “V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon.”
– v 9. členu določa načelo zaslišanja stranke. Prvi odstavek: “Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).
Tudi dokazana alergija ni noben izgovor za vsa druga cepljenja, tako da moraš še zmeraj utemeljevat. Pred komisijo boš še kako morala dokazovat in utemeljevat svojo odločitev, še toliko bolj, če otrok nima alergije oz. nekih drugih razlogov proti. Našteti boš morala, na osnovi česa si se odločila, kot si se. kaj je tisto, kar te je prepričalo? Zato pot pod noge in na brskanje. če se seveda misliš odločiti odgovorno.
Ti dam primer: ošpice so lahko nedolžna virusna otroška bolezen. Cepljenje proti ošpicam ima lahko za stranski učinek mutacijo virusa, ki kasneje povzroča tvorbo tumorjev. Ampak – če se ošpice zakomplicirajo, lahko pride do gluhote, slepote, encefalitisa, meningitisa, trajne prizadeosti otroka. Na drugi strani tudi 2 % cepljenih otrok zbolita za meningitisom ali encefalitisom po cepljenju. Večinoma otroci prebolijo oboje brez hujših trajnih posledic. Večinoma – itd itd. Na koga boš obesila odgovornost, če bo otrok zbolel za ošpicami in imel komplikacije? Na koga boš obesila, če bo otrok imel hudo reakcijo po cepljenju? Kaj je bolj verjetno? Kaj je manj škodljivo? Kaj boš lažje prestala?
Draga Pat, nikomur ne moreš naprtiti odgovornosti za svoje odločitve, kot samo sama sebi, zato je tvoja dolžnost, poiskat info in se pri polni zavesti s čimveč znanja odločit. Od cincanja in jamranja, kako je hudo in zapleteno, pa ne bo dosti učinka. Srečno!
aprila je bila stara 3 leta , septembra pa je šla v vrtec. do takrat pa babica servis. do danes, aprila bo 7 let, še ni zbolela za nobeno otroško boleznijo.
domnevam, da si tudi sama bila ceplejena, kot zgelda ti nič ne manjka, zato ne razumem zakaj se sprašuješ če je varno. mogoče sem poklicno deformirana, saj sem zaposlena v zdravstvu, vendar ne razumem takšnih pomislekov.
večino cepljenj so opravili že pri nas, novost sta le mmr in hepatitis, od rednega cepljenja, pa ša te dve cepljenji opravljajo že več let.
nisem še slišala, da bi ceplejen otrok zbolel za davico, tetanusom, rdečkami,.. cepiva za koze pa ni.
kar se tiče cepljenj, ki ne puščajo trajne imunusti, pa sem že povedala da imam pomisleke in dokler ne bo zakonsko obvezno ali me zdravniki ne bodo prerpičali v nasprotno, ne bom cepila ne otroka ne sebe.
