Pozdravljeni,

Pred 10 dnevi sem imela infarkt (stara sem 50 let), prisotno je bilo tudi oživljanje. Vstavili so mi žilno opornico.

Počutje je OK, imam le zelo nizek zgornji tlak in sicer cca okrog 85 (bil je že 100). Predvidevam da mi je padel zaradi tablet?

Imam napotnico za rehabilitacijo na UKC pod redno tako da sem dobila datum sele v oktobru 2026.

Kaj lahko storim sama? Sedaj se sprehajam tam cca 15 min tedensko …kdaj lahko dvignem intenzivnost? Rada bi si dvignila pritisk vsaj na 100 ker drugače sem cele dneve brez energije.

Ali ne bi bilo smiselno da mi naredijo UZ srca ali EKG … je to normalno da so mi dali napotnico samo pod redno in ne pod nujno?

Hvala in lep pozdrav

Barbara

Spoštovana,

Zelo mi je žal, da ste imeli to izkušnjo, kajti infarkt je resna zadeva in jo moramo jemati zelo resno. Ker ne poznam vašega stanja, lahko samo splošno svetujem.

Po infarktu je počasen začetek hoje povsem normalen. 15 minut na teden je zelo nizko, običajno se začne z večkrat krajšimi sprehodi dnevno (npr. 5–10 min, 2–3× dnevno).

Intenzivnost dvigujete zelo postopoma, le če nimate bolečin v prsih, nimate izrazite omotice, zmedenosti ali palpitacij. Priporočam, da povečate trajanje sprehoda za 1–2 minuti na dan ali dodajte večkratnost, ne intenzivnost dokler zdravnik ne pregleda srca.

Po infarktu je pogosto smiselno narediti kontrolni EKG in UZ srca (ehokardiografija), da preverijo funkcijo levega prekata, stanja srčnih zaklopk in morebitne zaplete.

To je običajno del predpisane rehabilitacije, vendar se včasih naročijo šele ob rednem pregledu. Če se počutite šibke ali imate simptome, se lahko zdravniku pritožite, da bi to opravili prej. Svetujem  da kontaktirate svojega lečečega zdravnika in kardiologa.

Glede rehabilitacije naročitev pod redno včasih pomeni, da akutni del zdravljenja smatrajo za zaključen, vendar pri bolnikih z resnim infarktom je običajno rehabilitacija hitreje priporočena (časovno bolj urgentna). Ne vem zakaj ste naročeni pod redno.? Vprašajte svojega kardiologa.

Včasih čakalna doba pride zaradi administrativnih razlogov, ne nujno zaradi medicinske varnosti.

Doma pijte dovolj tekočine, ne dehidrirajte. Jejte pogosto majhne obroke, izogibajate se  velikim količinam soli brez zdravniškega nasveta.

Počivajte  in izvajajte počasen prehod iz ležečega v stoječi položaj zaradi omotice, ki jo povzroča nizek pritisk, ki pa je verjetno zaradi jemanja zdravil

Najpomembnejši korak je, da  kontaktirajte svojega kardiologa ali lečeča zdravnika, ker je vaš tlak zelo nizek in ste šele po infarktu. Zdravnik lahko preveri zdravila, opravi EKG in UZ srca, ter določi varno stopnjo aktivnosti.

Srečno!

Pozdravljeni,

Hvala za hiter odgovor. Drug teden imam pregled pri osebnemu zdravniku pa bom videla kaj mi bo rekel.

Sem narobe napisala…15 min dnevno mi je predpisana hoja, se opravičujem.

Bom do obiska zdravnika počivala in hodila le kolikor Mi je bilo rečeno.

Vsekakor pa bom kontaktirala glede rehabilitacije.

Hvala in srečno tudi vam.

Pozdravljeni .Ali su ekstrasistole lahko vzrok nenadne smrti. Stara sem 35,mati enega otroka ,ze od prej dozivljam ekstrasistole.

Ozirima obcutek da se srce ustavi dobim cuden obcutek v glavi in butne naprej.Tole mi provzroca hudo anksioznost da ne smem nikamor ne smem biti sama ker sem prebrala da so lahko vzrok za nenadno smrt. Drugac imam prolaps mitralne zaklopke in kontrole na 3leta,holter 10sves in 2ves.

Skrbim za to da vsak dan hodim vsaj eno uro hitre hoje

Spoštovana

Ekstrasistole t.j. prezgodnji utripi so v veliki večini primerov benigna zadeva in nikoli niso vzrok nenadnega srčnega zastoja oz. nenadne smrti. Zaradi tega res nimate razloga za skrb. Nenadno smrt lahko povzročijo druge vrste nevarnih aritmij, ne pa ekstrasistole. Omenjate “holter 10sves in 2ves”?? Ne vem ali je to napaka ali res. Če je res t.j. če imate v 24 urah zgolj 10 SVES in 2 VES, potem praktično nimate težav z ekstra sistolami. Nekateri ljudje živijo tudi z 20000 in več ekstrasistol v 24 urah.

LP

Hvala za zelo hiter odgovor .

Ja na holteru so zabelezili 10sves i  in  2ves. Ampak taksen preskok ko se zgodi me tolk prestrasi …ker dobim cuden obcutek v glavi.

So mi pa rekli zdravniki da je nenevarno,ampak sem pac na spletu slucajno  vceraj prebrala da so lahko nevarne in da peljejo v zastoj srca in zato moj strah.

Pozdravljeni.

Imela bi še nekaj vprašanj. Rehabilitacijo po infarktu imam sedaj šele konec junija, prvi pregled pa septembra drugo leto.

Do rehabilitacije bo minilo 3 mesece…kaj v tem času pričakovati? Rečeno mi je da pridno jem tablete in počasi stopnjujem hojo, po nekem času tudi vzpon v hrib oz stopnicah. Rečeno mi je, da hodim v spremstvu (nikakor ne sama) sploh če grem v gozd. Do kdaj približno je potrebna ta previdnost glede spremstva… sem namreč večino časa sama doma dokler partner ne pride iz službe.

Po kolikšnem času se to stanje normalizira do te meje da postanem ponovno samostojna? Je to le do konca bolniškega staleža ali tudi po tem?

Počutje je OK, krvni izvidi in urin so OK, zadihana nisem, pritisk je stabilen in nizek. Hodim tudi do 1 ure nazaj (2x pol ure) brez težav.

Sprašujem zato, ker se bojim za mojo psiho, saj sem z vsakim dnem bolj zaprta vase, nenehno razmišljam o tem, strah me je, dobivam signale kot da nikoli ne bom več živela normalno….

Spoštovana,

To, kar doživljate, je po srčnem dogodku zelo pogosto  in ne pomeni, da se ne boste vrnili v normalno življenje.  Vaše trenutno fizično stanje (brez zadihanosti, stabilen pritisk, hoja do 1 ure) so zelo dobri znaki okrevanja.

Kaj pričakovati v teh 3 mesecih do rehabilitacije?

Obdobje pred organizirano rehabilitacijo po miokardni infarkt je običajno namenjeno postopnemu, varnemu vračanju v vsakdanje aktivnosti:

1.–4. teden po odpustu: umirjena hoja, več krajših sprehodov dnevno (kar že počneš pravilno)

4.–8. teden: postopno podaljševanje hoje, rahli klanci, stopnice

8.–12. teden: večja samostojnost, bolj enakomerno gibanje, manj strahu pri obremenitvi

To so okvirji, pomembno pa je poslušati svoje telo in sledenje navodilom svojega kardiologa.

Glede spremstva, priporočilo, da niste sami je predvsem varnostni ukrep v zgodnji fazi (prvih nekaj tednov), ko se telo še stabilizira in terapija “uleže”.

Okrevanje po infarktu ni vezano samo na bolniški stalež, ampak na regeneracijo srca, prilagoditev na zdravila, psihološko predelavo dogodka.

Kar opisujete (strah, zapiranje vase) je skoraj učbeniški primer odziva po infarktu. Veliko ljudi razvije stalno opazovanje telesa, strah pred ponovitvijo, občutek izgube varnosti, misel: “nikoli več ne bom taka kot prej”

To ni znak šibkosti, ampak normalna reakcija na ogrožajoč dogodek.

Na podlagi tega kar opisujete ste na dobri poti okrevanja, samostojnost se bo vračala postopnov naslednjih tednih, občutek, da nikoli več ne bo normalno je del procesa fizičnega in predsvem psihičnega “zdravljenja”, to pa zahteva nekaj čas. Po rehabilitaciji boste že imeli precej urejeno stanje tako, da ni razloga za skrb.

LP