branje – kako naučiti
Spet sem vsa sesuta.Hčera je zaspala jaz pa zasekirana do konca.Jokam,ker nisem sposobna naučit otroka brat.Hčera je živahen ,radoveden otrok.Zanima jo milijon stvari ..razen branja.Vse črke pozna že ene 2 leti.Sedaj je v 2.razredu in že po malem berejo in pišejo besede.Hčeri pa ne gre:(Je edina v razredu ,ki ne zna,sošolci se norčujejo iz nje.Popoldan joka ona,ker se trudi in ne gre,zvečer pa jaz ,ker vem ,da je jutri nov dan in bo spet tarča posmeha.
Učiteljica pravi,saj bo..še vsi so se naučili.Vsak torek ima z njo in še enim fantom dopolnilni pouk.Doma vadimo vsak dan,najmanj 15 minut.Odvisno koliko je hčera utrujena.
Disleksija?
Predlagam, da ne bereta vedno doma in da vse skupaj izgleda strogo učenje. Pojdita v mesto oz. nekam, kjer je veliko napisov, tabel… Mala naj bere, ko hodita, se sprehajata, ko sta v trgovini… Zanimivo bo, hitrje mine in čisto drugačno vzdušje. Mogoče poiščeta še zabavnejše vsebine, otroške revije, tudi stripe, kjer malo piše in hitreje pride do konca ene strani, kar je otrokom izredno pomembno. V knjižnici prosita za slikopise z veliki črkami. To so povedi, v katerih je kakšna beseda nadomeščena s slikco.
Na disleksijo sem že pomislila,vendar hčera ne paše v ta vzorec.
Enostavno ji ne ”potegne”kako besedo prebrat.
moj mail mami103@email.si
Tudi moja hči ni bila zainteresirana za branje. Prav tako je poznala črke, ampak zlogi pa niso in niso šli. Sva brali stare, shranjene cicidoje in podobne stvari, v šoli je bila zelo pridna in bistra, celo na pamet si je zapomnila stavke iz zgodbice, samo da ji ni bilo treba brati (dokler nisem pogruntala – potem sem ji dala vsak dan drugo). Vžgalo je šele, ko sem ji začela ploskati zraven po zlogih (tako smo to počeli, ko sem sama hodila v šolo), potem je še sama poizkusila in nekako v enem tednu je speljala… Potem je šlo pa zelo hitro vse skupaj.
Glej, to je tako kot bi hotela na silo otroka naučiti hoditi. Ne moreš in pika. Ko bodo možganske funkcije toliko razvite, da bodo dovoljevale to operacijo (gre namreč za zahtevno operacijo povezovanja črk v zloge in zlogov v besede), ji bo uspelo. Prej pa niti slučajno.
Zato je edini nasvet, ki ti ga lahko dam ta, da se nehaj sekirati in to sekirancijo in živčnost prenašati na otroka. Ker vse skupaj lahko celo upočasni otrokovo zorenje. Dam roko v ogenj, da bo punci do konca šolskega leta gotovo uspelo. In potem se ji bo kar naenkrat odprlo. Nauči jo raje prenašati z dvignjeno glavo opazke vrstnikov. Bo bolj koristno.
Predvsem se pa ti nehaj sekirati za tako stvar. Pa tudi če bo šele drugo leto začela brati. Kaj potem? In tudi če v šoli ne bo blestela. A bo konec sveta? A bo ljubezni nevredna zaradi tega? Pomisli, da bi lahko imela prometno nesrečo in potem zares ne bi prišla k sebi še dolgo časa. Ampak takrat te ne bi skrbelo njeno branje, pač pa bi bila zadovljna samo s tem, da je ostala živa. Nehaj se torej obremenjevati s takimi nepomembnostmi, ker zdaj sta obe totalno napsihirani zaradi tega branja.
Sta bila ista! Tako sin kot hči.
Zame je bil velik šok, ko sem na prvih govorilnih urah izvedela, da “zna” najmanj v razredu. In začeli smo delat (kot da prej nismo! ;).
In kaj nam je pomagalo:
– izjemno rad je imel stripe (še zdaj pravim, da se je naučil brati iz njih); pa smo začeli prebirati le-te
– naredili smo krogec, v njega izrezali luknjice. Spodaj smo položili večji krog, da so se potem čez odprtine zgornjega kazale različne besede (EVA, EMA, ELA …). Upam, da razumeš napisano. Čisto enostaven pripomoček, le opišem težko.
– brali smo povsod: v trgovini, na pokopališču, na bencinski, s plakatov …
Boš videla, gre! Kar naenkrat se odpre in potem je zasvojenost tu. Do konca.
Sin je bil v OŠ ves čas odličen, na gimnaziji prav dober, sedaj je študent na zahtevnem faksu.
Hči do sedaj (9/9) ves čas odlična.
Držim pesti, da čimprej osvoji vezavo besed!
Mami, glavo gor! 🙂
Pozdravljeni,
verjamem, da je deklica v stiski, če je v razredu edina.
Vendar pa me nekaj zanima, kdaj naj bi se otroci sploh naučili brati.
Predlagam ti, da začneta počasi, s kratkimi, enozložnimi besedami. Naj poskuša prebrati krajša imena svojih prijateljic. Mogoče ji bo to zanimivo. Nikakor ji ne dajaj sestavka (oz. zgodbice, pa čeprav kratke), ker je že sam po sebi zanjo mogoče “grozljiv”, ker je toliko črk. Če ji boš te besede pisala, naj bodo napisane vsaka na svojem listku ali pa zelo narazen. Potem kratke povedi (lahko s slikopisom). Npr. Eva (lahko je slikca punčke) riše. In tako naprej. Poskušajta besedo “vleči”. Bo šlo, boš videla.
Če pa te zelo skrbi, prosi učiteljico, da jo za kakšno uro vzame specialna pedagoginja (oz. defektologinja) in naj poskusita. Mogoče jo lahko obiščeta skupaj in ti ona svetuje, kako brati doma. Obstaja več treningov branja, seveda je tudi odvisno na kateri “stopnji” je tvoja punčka (črke prepoznava, ali zloguje, mogoče že vleče krajše besede), ampak pogumno in ne obupat. Vse se da izboljšat, samo pravi način je potrebno najti, ki pa ga mogoče vedve nista. Ljudje nismo multipratiki, da bi imeli vsa znanja – pač poučevanje, bolj šolske zadeve niso tvoje področje. Si pač v dugih vodah in strokovnjak na svojem področju.
Moj predlog – ne obupat, poskušat punčko motivirat za branje na različne načine (ideje si dobila tudi od drugih), predvsem pa – česarkoli se bosta lotili pazi, da delata postopno, da ni zanjo preveč (v smislu, da ji porineš kratko zgodbico in rečeš, zdej bova pa brali – jasno, tako bo mučno za obe in bosta spet jokali). Srečno!
Glede na to, da imam letos v 2.r. že tretjega otroka, lahko rečem, da zelo pretiravaš z branjem. Šele učiti so se začeli, vseh črk še spoznali niso, ti pa že delaš paniko. Pusti času čas. Otroku se bo odprlo, boš videla.
Letos se torej uči brati moj najmlajši, ki sicer že lepo povezuje črke med seboj, vendar o pravem branju še ne moremo govoriti. V razredu znajo BRATI le mogoče 3 ali 4, večina jih črkuje in počasi zloguje. Časa za osvojitev branja je še dovolj, saj je to učni cilj v 3.r..
S srednjim sinom sva presedala kar mnogo ur preden, je pokapiral branje. Danes je v 3.r. in bere hitro, besedilo razume, še vedno pa ne bere brez napak. On je imel tudi težave pri pisanju besed, ki jih nikakor ni mogel napisati pravilno, črk enostavno ni slišal in jih zato tudi zapisati ni mogel. Pomagajo vaje, vendar vsak dan le po 10 minut, ker sicer otroku začne presedati. In pri nas ni učiteljica delala nobene panike, ampak je rekla, da vaja dela mojstra in res je bilo tako. Če hčerka nima drugih težav(disleksija ali kaj podobnega), se ji bo odprlo, le času pustite, da naredi svoje.
lp
Ojoj, ne panicirat – saj je šele oktober in menda uradno še niso vzeli vseh črk, da bi sploh lahko vsi brali (vsaj tri leta nazaj je bil učni načrt še tak).
Učenje branje je proces, ki je pri enih hiter, pri drugih pa traja.
Jaz bi svetovala tako:
– za učenje branja si najdita kako staro Prvo berilo; tista npr. ko se začnejo zapisi z besedami iz par črk; v stilu: NE, NE, NE. TO NI NINA. itd.
Ko dobro osvoji eno besedilo (ga zna že skoraj na pamet :), preidita na zahtevnejše.
– če imajo kake delovne zvezke za učenje črk, so ponavadi taka kratka besedila tudi tam – uporabite jih za vajo
– ob branju naj črke kaže s prstkom, vi pa ji lahko najprej glasno, nato polglasno ‘pomagate’ brati, da ima zvočno oporo. Berita tako, da glasove vlečeta npr. MMMM-AAAAA-MMMMM-AAAAA. Dokler prstek ni pri drugi črki, vlecita prejšnjo. Tisk naj bo primerno velik, da to omogoča.
– niti na kraj pameti naj vam ne pade, da bi jo silili brati dolga besedila z dolgimi besedami
– za razvijanje veselja do branja ji, kadar imate čas, veliko berite (pravljice npr.), za učenje branja pa teh dolgih besedil ne uporabljajte. To bo brala zase in potihem, ko bo branje obvladala.
– vaja branja naj bo redna, vsak dan. Ponavadi priporočajo po 10 minut branja dnevno (kar je kar veliko, če ima otrok odpor) 🙂
Več je po moje v enem kosu pretiravanje.
Pa niti pod razno se ne sekirajte, če že vsi šosolci berejo (kar skoraj dvomim). Učiteljici pa povejte, da sošolci hčerko zasmehujejo, da jih bo lahko ‘v roke vzela’ in jim pojasnila, da oni pač že nekaj znajo, kar na začetku 2. razreda še ni nujno znati. Na to so sicer lahko ponosni, nimajo pa čisto nobenega razloga, da bi bili zato nesramni do šosolke, ki se branja še uči.
Predlagam, da ne bereta vedno doma in da vse skupaj izgleda strogo učenje. Pojdita v mesto oz. nekam, kjer je veliko napisov, tabel… Mala naj bere, ko hodita, se sprehajata, ko sta v trgovini… Zanimivo bo, hitrje mine in čisto drugačno vzdušje.quote]
Jaz sem se naučila brati pri 5h letih, ker me je dedek pogosto jemal s sabo v lokalni bife, ko je šel na enega kratkega:) Jaz sem žulila malinovec in iz dolgega časa, ko je dedek debatiral s prijatelji, brala z velikega cenika, ki je bil na steni. Resda sem črke že poznala. Kar hitro sem znala vse prebrati, no, cene me niso toliko zanimale:) Tole sem povedala malo za hec, je pa vse res. Pa brez zamere!
Glede na to, da imam letos v 2.r. že tretjega otroka, lahko rečem, da zelo pretiravaš z branjem. Šele učiti so se začeli, vseh črk še spoznali niso, ti pa že delaš paniko. Pusti času čas. Otroku se bo odprlo, boš videla.
Letos se torej uči brati moj najmlajši, ki sicer že lepo povezuje črke med seboj, vendar o pravem branju še ne moremo govoriti. V razredu znajo BRATI le mogoče 3 ali 4, večina jih črkuje in počasi zloguje. Časa za osvojitev branja je še dovolj, saj je to učni cilj v 3.r..
S srednjim sinom sva presedala kar mnogo ur preden, je pokapiral branje. Danes je v 3.r. in bere hitro, besedilo razume, še vedno pa ne bere brez napak. On je imel tudi težave pri pisanju besed, ki jih nikakor ni mogel napisati pravilno, črk enostavno ni slišal in jih zato tudi zapisati ni mogel. Pomagajo vaje, vendar vsak dan le po 10 minut, ker sicer otroku začne presedati. In pri nas ni učiteljica delala nobene panike, ampak je rekla, da vaja dela mojstra in res je bilo tako. Če hčerka nima drugih težav(disleksija ali kaj podobnega), se ji bo odprlo, le času pustite, da naredi svoje.
Pri nas so črke spoznavali v prvem razredu, tako, da so oktobra v drugem razredu že ornk povezovali zloge, do decembra so brali, no moj bolj tako, ker je dislektik in je imel več težav kot ostali. Tako, da ne vem kako bo potem otrok v tretjem razredu reševal matematične besedilne naloge, če mislite, da ni panike. Vem, da smo imeli pri nas bralne liste, za vsak dan dvajset minut branja doma.
Hi, hi, tudi naši sedemletnici oziroma drugošolki ne potegne….
Potegnili so ji pa računi s praznim kvadratkom (x v bistvu), in se je včeraj pohvalila, da je učiteljica rekla, da samo ona zna razmišljat…..kar pa ni prav, saj bo drugim tudi potegnilo, eni pač prej berejo, eni prej računajo, tretji nič od tega.
Razlike očitno tudi učiteljice spodbujajo, sem prepričana, zakaj bi sicer naši rekla, da edino ona zna razmišljat, v drugem stavku pa najbrž za nekoga drugega pove, samo on zna brati. jaz se se tudi sekirala zaaradi branja, pa me je ena mamica, ki ima tretjega zdejle v drugem razredu potolažila, tko da raje se ji posvečaj in se ne sekiraj.
jaz bi se na tvojem mestu pogovorila z učiteljico. Ji povedala, kaj ti hčerka doma pravi, da se otroci norčujejo iz nje, naj še ona (učiteljica) malo bolj pogleda situacijo – lahko veliko naredi že v razredu.
Doma pa bi hčerki pač razložila, da so eni zadnji pri branju, drugi pri teku, tretji spet pri plesu. Skupaj se spomnita, kje pa tvoja hčerka blesti in je boljša od drugih, mogoče celo najboljša… Poleg tega bi ji še povedala, da se otroci norčujejo iz nje zato, da se dobro počutijo, ker niso prepričani v SVOJE znanje (no, nekaj podobnega).
Najbolj bi pa tebi svetovala, da se ne imenuješ nesposobna mami in ne obupavaš. Pisanja in branja jo bodo naučili v šoli, to je 1×1, zato deklica tudi hodi v šolo. Oni so učitelji, ti pa si mama. Biti mama nima prav velike veze s tem, ali znaš otroka naučit brat in pisat ali pa ne 🙂 Sem prepričana, da deklica čuti tvojo stisko in je zato še pod večjim pritiskom.
Že veliko let poučujem v prvi triadi in bi iz izkušenj v šoli in s svojima otrokoma rekla tole: predvsem brez panike, ker se res NIKAMOR ne mudi!
Če boste zdaj delali nekaj na silo se lahko zgodi, da se bo hčeri vse v zvezi z branjem uprlo in potem je to začaran krog.
Berite kot so že rekle ostale, besede kjerkoli, v trgovini…doma si vzemite čas in berita skupaj, najprej lahke besede, nato malo daljše.Za vsak uspeh naj bo pohvaljena.
Branje je tek na dolge proge- velikokrat po malo,15 minut je za začetnika že lahko preveč, naj bo 5 minut in potem malo podaljšajte, pa ne preveč, saj tudi odrasli težko beremo glasno npr.20 minut.
Poskusite narediti branje zabavno, čeprav vem, da je težko.Izbirajte v knjižnici knjige za malčke, kjer na vsaki strani malo piše in bo ponosna, ko bo “prebrala”celo knjigo. Sicer pa to, da še ne bere še zdaleč ne pomeni, da v šoli ne bo uspešna!!!!
Veliko uspeha vam želim!
Priporočam tole knjigo, je zelo sistematična, otrok napreduje počasi, besede so enostavne:
https://shop.koranahollan.com/sl/izdelek/od-crke-do-besede-velike-tiskane-crke/