Moj fant je rekel, če bi zanosila, da otroka ne bi sprejel oz. da on punci zaupa da ne z bo z njim zanosila. Zdaj, ali je pravno to ok iz naslova o svobodnem odločanju o rojstvih otrok ali pa to ni najbolj ok?

Sicer pa, če je tale trditev “o pričakovanju” originalna, samo stran od takega “pričakovalca”. Vam ne bo prinesel sreče. Bolj verjetno jo bo odnesel.

v Sloveniji je zakon o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. In me zanima, ali velja to enako za moške, da pač so z žensko, ki ji lahko zaupajo, oz. se prepričajo, da jemlje kontracepcijo in da si svobodno izbirajo s katero žensko bodo šli v spolni odnos brez namena, da bi ta ženska kadarkoli z njim zanosila in s katero žensko si želijo, da bi vstopili v spolni odnos z namenom da bi enkrat ta ženska zanosila z njim? Ali ni tako, da večina ljudi na takšen način vstopa v spolne odnose v današnjem času?

Oz. če bi se zgodila ali ponesrečena zanositev ali pa če bi ženska namerno neprevidna s kontracepcijo, da bi potem pritiskali za prekinitev nosečnosti oz. če ženska na to ne bi pristala bi rekli:” vso srečo, ostala boš mati samohranilka, jaz bom edino preživnino plačeval” Je po slovenskem zakonu o svobodnem odločanju o rojstvih otrok to ok ali ne?

Po slovenski statistiki še mnogo očetov, ki so ločeni sploh ne plačuje preživnine in sploh nima s svojim otrokom niti stikov.

ne bom se spuščal v ocene, kaj je prav in kaj ne. Sto ljudi, sto čudi. V trebuhu vsi vemo, kaj je prav in kaj pomeni odgovorna spolnost. Sem pa povedal jasno, kdo ima glavno besedo pri odločanju o svojem telesu in to je ženska. Če moški nima z njo vnaprej dogovora kako in kaj v primeru zanositve (in še potem to ni zavezujoče), potem ima pač smolo, če naleti na takšno, ki to izkoristi v svoj prid, kakorkoli se na to že gleda. Zato naj bo vsak od obeh v skladu s svojimi željami ustrezno odgovoren za svoj del možnosti, ki jo prispeva k oploditvi.

Hm? Pravno je tako, da ženska odloča o rojstvu otrok, je pa fer, da se glede tega dogovorita vnaprej. Če se ženska odloči za splav, ji tega “oploditelj” ne more preprečit in obratno, če se ženska odloči, da bo rodila, je tudi to njena odločitev, ker gre za njeno telo, dokler je plod v njej. Kako je s priznanjem otroka, skrbništvom, preživnino in podobnimi rečmi, določi sodišče, če se drugače ne dogovorita, načeloma pa tudi v primeru, da partner noče priznati otroka, to priznanje lahko izsili sodišče, če ga ženska toži, lahko pa ga niti ne prijavi kot očeta in v tem primeru, če partner želi imeti stike z otrokom, mora tudi to doseči preko sodišča. Torej pravno reševanje neskladij se začne šele po rojstvu otroka, do rojstva otroka pa o tem sama ali po (prostovoljnem) dogovoru odloča ženska sama. Vsaj pri nas v SLO.