Pozdravljeni,
Sin je v srednji frizerski šoli. Prvi letnik. Aprila bo star 16 let. Šolo je vpisal, ker se ji to želel in smo ga v
tem podprli. V osnovni šoli ni imel odločbe, čeprav smo po koroni opazili določene težave, predvsem pa
na predmetni stopnji. Največ težav je imel s slovenščino in s predmeti, ki so povezani s koncentracijo
oziroma kjer snov zahteva razumevanje, jasno izražanje in pomnjenje. Sam se je težko učil, potreboval je
nekoga, ki mu “drži” pozornost, pomaga pri razumevanju. V osmem in devetem razredu je imel inštrukcije
iz slovenščine in kemije. In tudi prirpava za NPZ, ki ga je naredil zelo dobro. V devetem razredu je imel
tudi nekaj vedenjskih izpadov, nemirnost med poukom. Takrat smo razmišljali tudi o psihološkem
svetovanju ali psihoterapiji, ampak je takrat temu nasprotoval. Ob podpori, pogovorih ter sodelovanju s
šolo se je počasi umiril.
V srednji šoli mu ni težko, brez učenja dobiva dobre ocene. Praktični pouk mu ustreza, ker je dinamično,
ne rabi sedeti v klopi. To kar nas skrbi je pogosto slabo počutje zaradi katerega nas pokličejo iz šole, da
ga pridemo iskati. Svetovalna delavka pove, da sin res slabo izgleda, ko se oglasi pri njej. On pove, da
mu je slabo, da ga boli glava, da mu gre na bruhanje. Doma mu je do popoldan ponavadi že bolje.
Imamo namen opraviti pregled pri osebnem zdravniku, da preverimo splošno zdravstveno stanje, čeprav
je pred kratkim imel sistematični pregled v šoli in je bilo vse ok. Jaz sumim na psihosomatiko in se
sprašujem kaj je vzrok. Ali smo morda kaj spregledali? V pogovorih z nami doma pove, da nima težav v
šoli, da mu je v razredu ok, da ga ni strah spraševanj in svoje slabo počutje ne povezuje s šolo in
učenjem. Pomislili smo tudi na psihološko testiranje, da bi ugotovili kaj ga teži, pa morda težko
verbalizira. Ali gre morda za spregledan ADHD…
Prosim za mnenje kaj bi bilo smiselno narediti?

Pozdravljeni,
iz vašega opisa je razvidno, da sina zelo pozorno spremljate in da ste mu skozi leta nudili veliko podpore. To je pomemben zaščitni dejavnik.
Ponavljajoče se slabosti, glavoboli in bledica, ki se pojavijo v šoli in doma izzvenijo, so pri mladostnikih pogosto znak notranje preobremenitve. Tudi kadar otrok pove, da je v razredu »v redu« in da ga ni strah spraševanja, telo včasih izrazi napetost ali napor, ki ga sam še ne zna prepoznati ali ubesediti.
Vzorec iz osnovne šole (težave s koncentracijo, potreba po zunanji podpori pri učenju, boljše funkcioniranje v praktičnem in dinamičnem okolju) utemeljeno odpira tudi možnost spregledanega ADHD, predvsem nepozornega ali kombiniranega tipa. Dobri uspehi v srednji šoli tega ne izključujejo, pri nekaterih mladostnikih se težave kompenzirajo, vendar se lahko pokažejo skozi telesne simptome ali izčrpanost.
Smiselno je postopati po korakih:
1. Najprej opravite pregled pri osebnem zdravniku, da se izključijo morebitni telesni vzroki.
2. Če izvidi ne pokažejo posebnosti, je naslednji korak psihološka diagnostika (ocena pozornosti, izvršilnih funkcij, obremenitve s stresom, anksioznosti ter morebitnega ADHD).
Diagnostika ni iskanje »napake«, temveč način, da se razume, kako sin funkcionira in kaj mu lahko pomaga. Pogosto mladostniki lažje sodelujejo, če jim testiranje predstavimo kot pomoč pri razumevanju lastnih močnih in šibkejših področij.
Dobro je tudi, da se s šolo diskretno pogovorite, da odhodi domov ne postanejo avtomatski odziv na nelagodje, temveč da se najprej preveri, ali se stanje lahko umiri tudi tam.
Najverjetneje niste ničesar spregledali. Zdi se, da se trenutno le kaže, da telo sporoča nekaj, česar sin še ne zna jasno izraziti. Če se boste odločili za strokovno oceno, je pomembno, da je ta dovolj celostna in konkretna, saj lahko jasno opredeljene ugotovitve bistveno pomagajo pri razumevanju težav in nadaljnjih korakih.
Lepo vas pozdravljam.
( Odgovor je pripravljen ob strokovnem sodelovanju z Ljiljano Cimeša, univ.dipl.psihologinja)
Daniela Fiket