40-dnevni post
POZDRAVLJENE,
samo jaz pa se rada zrihtam, tudi kupujem si dosti, večje št. a vseeno, vedno si dam parfum, obvezno puder, zelo si negujem tudi kožo, rada sem urejena, čeprav s 30 kg+ :(( Zelo rada ugajam možu, ki to vedno z navdušenjem pozdravi:)))) in še kako opazi vsako spremembo:)
Tako da ja, punce, jaz se zelo rada rihtam in se počutim žensko, še bolj sem se pa prej, no hočem reč, še bolj se bom, ko bo malce manj kg:))) in bom še samozavestnejša, ta je še kako pomembna.
pOZDRAVČEK
Razlika je med zadovoljno debeluško, ki sicer ni ponosna na svojo postavo in zagrenjeno debeluško, ki prav tako ni ponosna na svojo postavo, pa še zamorjena. Se strinjate?
Kaj, ko bi v teh 40 dneh (baje imamo 6 dni rezerve :-)) sebe preobrazile v živahne, zadovoljne debeluške? Bolje kot šteti kalorije, prisežem!
Jutri je nov dan, pljunimo v roke in se polepšajmo, nadišavimo, morda izberemo novo barvo las ali novo frizuro. Ko bomo urejene, stopite pred ogledalo in se iskreno poglejte, pripravljene na vse… presenečene boste! Ne glejte samo šlaufov okoli pasu in zibajočih bokov, kipečih prsi, poglejte se celovito in potrudite se nasmehniti. Garantirano se bo dan začel optimistično, da ne rečem dobrovoljno!
Evo titta naj nam bo za zgled.
Kaven, lepo prosim, uredi se ZASE, to je primarno. In postani malo egoistična, je zdravo. Verjemi, žensko lahko prebudiš sama. Z negovanjem in razvajanjem svoje duše, misli in telesa. Poskusi!
Hoj punce!
Z velikim veseljem vas prebiram.
Čudovite in nadvse pozitivne misli pišete na temle forumu…
In ja res je, ne smemo z negativnostjo zatreti svoje ženskosti,
pa če tudi imamo kak kilogram preveč.
Vseeno smo lahko nasmejane, lepe in urejene.
Pozitivno razmišljanje je prav gotovo razlog za večjo samozavest
in posledično bo prišel tudi naš uspeh.
Zato z nasmehom v nov dan 🙂
hojla punce,
ti premiki so pri vsaki drugačni glede na časovnico. Ko razmišljam o sebi prihajam do zaključka, da je 40 dni zelo kratek čas za spremembo stvari, ki so se odvijale leta dolgo. A to ne pišem kot izgovor. Le zdi se mi, da sem se kar sprejela v trenerki. Včasih pa bi se vseeno obula v salonarje. Tako je tudi s kg. Raje bi jih imela manj. A navada je….
Tole tipkanje in branje pa lahko prispeva k motivaciji.
Sposodila si bom stavek: Kjer je volja, je tudi pot.
Pozdravljeni Lenka in Kolesarka, je minilo kar nekaj časa odkar smo se brali 🙂
Predlagam, da nadaljujemo z dobro tradicijo, ki se ji reče “kako pa kaj rekreacija”.Samo nadzorovana prehrana, pozitivne misli in tukajšnji suport bodo premalo, dodajmo ji še rekreacijo.
Sicer pa: osebno me mena &ščitnica še kar naprej heca, ampak držim zadevo pod kontrolo v toliko, da se ne zredim preveč.Odkar se nisem oglašala na tem forumu sem pridobila 6 kg in jih imam zdaj 82 na 173 cm. Pred 4 leti sem jih imela 66…
Rekreiram se še vedno veliko, kar je verjetno razlog, da se ne razbohotim še bolj. Hrano kontroliram v toliko, da ne jem “packarij”-nobenega čipsa,coca cole, sladkanih in gaziranih pijač,smokijev, itd…ne jem ničesar iz bele moke, krompirja, pri kuhi ne uporabljam smetane, sladkorja ni v stanovanju, le sem pa tja kaka čokolada z najmanj 80% kakava. Skratka-mislim da kar obvladam hranila.
Torej, če povzamem :”kako pa kaj rekreacija”?
Hojla, Gideon, tudi ti se vračaš na kraj zločina? Super! Več ko nas je, bolje je!
Kako rekreacija, sprašuješ? Na tem področju se pa res ne morem preveč hvaliti. Me že skoraj letno dni pestijo same zdravstvene težave. Najprej so me pred skoraj letom dni začeli boleti trni v peti (kostni izrastki), tako da pol leta skorajda nisem stopila na peto. Ko se je to začelo umirjati, me je začela boleti druga noga. Zaradi nenehnega polletnega šepanja so se mi namreč vnele stopalne vezi in sem par mesecev zelo težko hodila. In ko pomisliš: Vau, super, zdaj me pa nič več ne boli, se oglasi križ. Ne toliko, da bi me konstantno bolelo, a predvsem ponoči boli od križa pa tja do zadnje strani kolena, podnevi pa, če malo sedim, se bolečine ponovno oglašajo. In seveda, če naredim nepremišljen gib. No, toliko o moji rekreaciji trenutno. Sem pa ob novem letu sprejela nekaj ciljev, med katerimi je bil tudi nakup sobnega kolesa (lahko rabljenega) in se na njem vsaj pol ure na dan pošteno spotiti, na pravem kolesu pa narediti vsaj 1000 km, ko bodo razmere toliko ugodne, da bo kolesarjenje v naravi že sprejemljivo tudi za nas, rekreativce. Zaenkrat pa še nisem začela delati na ničemer od tega.
Z veseljem pa lahko poročam, da tele štiri dni, odkar traja post, res nisem naredila niti najmanjšega grehca in se mi to na tehtnici že pozna 1,7 kg. Jupije!!!!
Lp
Madona, Lenka, pa ti sploh kaj ješ??? 1,7 kg… kakorkoli, čestitke od srca.
Sicer pa, kot bi pisala svojo zgodbo: najprej trn v peti, nato boleče drugo stopalo zaradi dvojne obremenitve, nato vnetje stopalnih mišic, ker si pri hoji moraš pomagat na vse načine, zdaj imam še otiščanec na blesavem mestu… tisto s tvojim križem pa je išijas! Z išijasom sva že dolgo prijatelja, nekaj let. Ob prvih signalih sem hodila okoli ortopedov, maserjev itd., ni nič pomagalo, raztegovala, telovadila…, nobenega učinka. Potem pa sem se nehala boriti proti njemu in ga sprejela. Odkar sva prijatelja, vsakodnevno živim z išialno bolečino, ki pa ni več moteča, delam pa normalno vse. Nek precej star ortoped mi je rekel… gospa, ste v letih, ko…, tako kot je prišlo, bo tudi odšlo… Zdaj mu verjamem!
Rekreirala pa sem se vseeno. Ko bolečina v peti ni bila tako huda, sem šla v hrib (naslednji dan nisem mogla stopiti na nogo), boljše je šlo na orbitreku, a kljub temu sem zmanjšala rekreacijo za 2/3 in jo imam zdaj namen za tretjino spet povečat.
Imam sobno kolo (spino) in orbitrek, ampak moja izkušnja je, da telo dela celoviteje na orbitreku, na kolesu pa se ne počutim najbolje, pa sem Kolesarka 🙂 Tudi jaz imam cilj kolesarjenje, lani nisem skoraj nič.
Sicer se držim, kakšen grehec pa vendarla naredim pri hrani (včeraj jogurtovo pecivo). Sem pa bila zdaj 1x v hribu in dvakrat 7 km nordijske hoje. Malo sem muskelfibrasta, sicer pa OK.
Bomo videli, ko se bom jutri spravila v hlače, tehtala pa se teh 40 dni ne bom. Uf, kakšno olajšanje :-))
Torej nas je tu večina, ki se srečujemo s klimakterijsimi težavami ali pa smo tik pred menopavzo. Ja, to je posebno obdobje, v katerem ima neravnovesje ženskih hormonov bistven učinek. Pravzaprav niso v ospredju valunge in podobno, ampak ščitnica je že ena od težav, ki v predmenopavzi pogosto nastopijo težave. Tudi težave s išijasom in bolečinami v nogah pašejo v ta paket, začetek raznih alergij in astme, ter še druge, bolj čustveno obarvane težave.
Kar pa se teže tiče je očitno, da hormoni pripomorejo, da se maščoba ne nalaga več enakomerno, ampak predvsem v pasu in zgornjem delu. Ko gledam svojo generacijo v sedečem položaju imamo vse rešilne obroče okoli pasu. Druga težava pa je, da se hujšanje zaradi upočasnjenega metabolizma upočasni in rekreacija je res pomembna.
O, ja, Kolesarka, jem, jem. Teh 1,7 kg je pa verjetno bolj ali manj sama voda, ki se mi je nabrala v dnevih pred t.i. postom, ko sem pojedla kar precej OH-jev (ne samo sladkarij) in je čisto logična posledica ta, da voda pridno zapušča moje telo. Ko bo tehtnica pokazala -5 kg, bom pa že lahko govorila tudi o izgubljeni maščobi. Ne delam si utvar, da sem dejansko shujšala teh 1,7 kg, le tehtnica mi je toliko manj pokazala, kar je lahko velika razlika v interpretaciji rezultata.
Komaj čakam, da pridem ponovno na 79 kg, kar sem pred dobrimi tremi leti že dosegla, in da nadaljujem tam, kjer mi je zmanjkalo časa, volje, motivacije in še česa. Ampak do tja bom morala biti še presneto pridna!:-)
Lp
Vidim da ste nekatere res pridne v tem postnem času in občudujem tiste, ki uspejo v 10 dneh izgubiti 3 kg. Meni to ne uspeva, a sem vseeno zadovoljna. Meni gre mesečno kakšen kg dol in to je to. Bistveno je, da se premika samo navzdol in ne navzgor. Vem pa, da je v mojo izgubo 1 kg vloženega veliko truda oz. bi kar rekla km in vem, da sem izgubila maščobo. Do poletja že bo…
Kolesarka, včeraj sem nekaj iskala in našla iz leta 2009 tvoj prispevek oz. si prilepila 13-tedenski program teka za začetnike. Ampak naenkrat se potem tema zaključi in me res zanima, ali si delala po njem in ti je uspelo oz. če veš, ali je kateri uspelo?
No, ti trije kg so tisti začetniški, ko telo zapušča voda. Sedaj se je ustavilo in tudi sama bom zelo zadovoljna, če bo šlo kg do dva na mesec dol.
Jaz sem delala po 13-tedenskem programu teka za začetnike. Ni težko, če si le prej vse počistiš v glavi. Sem pa odnehala zaradi težav s koleni, ki so se mi pojavile po cca. enem mesecu oz. so po enem mesecu postale tako nevzdržne, da sem raje preklopila na nordijsko hojo. To je bilo zame dosti boljše in sem bila pridna in tudi v tistem času izgubila 20 kg v letu in pol.
Lp
Evo, še jaz se oglasim, doslej sem vas samo prebirala. Dolgo časa sem prebirala in prebirala in se kar redila, ker prebiranje samo mi še ni pomagalo. Zdelo se mi je, da se še od vode redim. No, od vode se sicer nisem, pa vendar … potem sem se tudi jaz odločila (konec februarja) in začela – najprej en dan pila samo vodo, potem naprej zelenjavo in beljakovine (jogurt, mozzarela). Zdaj se že bolje počutim. Tehtam se ne, a so mi nekatere stvari malo bolj prav kot prej in to je to. Pojem tudi kakšno sadje, v naslednjih dneh nameravam namesto mlečnih beljakovin jesti kakšne ribe. Pojma nimam, koliko sem shujšala, a nekaj sem. Gibanje – tega se moram pa še malo bolj lotit. Malo sicer hodim, a premalo.
Ojla,
joj, tema je čisto zamrla. Pa ne vem, ali ste tako pridne, ali pa se je tako kot meni, post sfižil 🙁
Spet se nisem držala obljub, enostavno v tem času ne zmorem, čeprav so bila pričakovanja iskrena. Zagotovo pa sem se otresla kakšne kile, ker udobno čutim po oblekah, ki so prej kar precej zategovale.
Nekaj pa sem vendarle spet pokrenila: gibanje. Lovila sem posamezne sončne ali oblačne dni za rekreacijo, največ nordijsko hojo, tako da sem spet nekoliko utečena.
Čakam in upam na pomlad, ki je pa kar ni in ni.
Punce, kako pa gre vam? Lenka, si se čisto posušila?