- Ogljikovi hidrati niso glavni krivec za debelost, saj so bili stoletja temelj prehrane najvitkejših populacij.
- Težava je v sodobnem življenjskem slogu: premalo gibanja, kronični stres in nenehna dostopnost predelane hrane uničujejo naš metabolizem.
- Možgani za delovanje nujno potrebujejo glukozo, zato popolno izločanje hidratov dolgoročno ni optimalno za zdravje.
Ali ob besedi ogljikovi hidrati najprej pomislite na nekaj slabega? Na kruh, testenine ali krompir, ki naj bi bili glavni krivci za nabiranje odvečnih kilogramov? V zadnjih letih je postalo izločanje hidratov sinonim za hitro hujšanje. Ko želimo izgubiti težo, so prav oni pogosto prva skupina živil, ki se ji odpovemo. Vendar Doroteja Riahi, svetovalka za prehrano, vadbo in osebno rast opozarja, da je resnica o ogljikovih hidratih precej bolj kompleksna.
Težava pogosto niso ogljikovi hidrati sami po sebi, temveč naš sodoben, pretežno sedeč način življenja in napačna izbira virov energije.
Zakaj so ogljikovi hidrati postali sovražnik številka ena?
Riž, krompir, koruza in žita so bili stoletja temelj prehrane po vsem svetu – od Azije do Srednje Amerike. Kljub visokemu vnosu hidratov so bili ljudje v preteklosti v povprečju vitkejši in bolj zdravi. Zakaj torej danes prav ta živila veljajo za glavnega krivca za debelost? Resnica je, da niso krivi ogljikovi hidrati, temveč naš spremenjen življenjski slog.
Sogovornica pojasnjuje: “Če bi bili ogljikovi hidrati sami po sebi glavni problem, bi se z epidemijo debelosti soočali že veliko prej. Kar se je zares spremenilo, ni kruh na našem krožniku, ampak vse okoli njega.”
Sodobni način življenja prinaša kombinacijo dejavnikov, ki rušijo naše metabolično zdravje:
- Izrazito pomanjkanje gibanja: Večino dneva preživimo v sedečem položaju.
- Visoko predelana hrana: Industrijsko pripravljena živila so zasnovana tako, da jih je težko nehati jesti.
- Kronični stres in pomanjkanje spanja: Oba dejavnika dokazano povečujeta željo po kalorični hrani in upočasnjujeta metabolizem.
Kaj sploh so ogljikovi hidrati in katere izbrati?
Ko ljudje obsojajo ogljikove hidrate, pogosto ne mislijo na kuhan krompir ali ovsene kosmiče. V mislih imajo predvsem sladice, sladke pijače, pekovske izdelke iz bele moke in ultra-predelane prigrizke.
Ta živila so resnično problematična, vendar ne zgolj zaradi vsebnosti hidratov. Težava je v tem, da so energijsko gosta in hranilno revna – vsebujejo ogromno kalorij, nas slabo nasitijo, zaradi kombinacije maščob in sladkorja pa jih hitro pojemo preveč.
Po drugi strani pa nepredelani ogljikovi hidrati, kot so:
- sadje in zelenjava,
- polnozrnata žita (oves, kvinoja, rjava riž),
- stročnice (fižol, leča, čičerika) in
- krompir,
ostajajo temelj uravnotežene prehrane, saj telesu zagotavljajo vlaknine, vitamine in dolgotrajno energijo.
Zakaj v prehrani vedno iščemo enega samega krivca?
Človeški možgani obožujejo enostavne rešitve. Veliko lažje si je reči: “Samo izloči kruh in problem bo rešen,” kot pa spremeniti celoten življenjski slog. Vendar je telesna teža rezultat prepleta številnih dejavnikov: prehrane, gibanja, kakovosti spanja, ravni stresa, hormonskega ravnovesja in okolja, v katerem živimo. “Veliko lažje je kriviti eno samo živilo ali makrohranilo, kot pa pogledati širšo sliko svojega življenjskega sloga in prevzeti odgovornost za vsakodnevne navade,” poudarja Doroteja Riahi.
Ali ste vedeli? Naši možgani za svoje primarno delovanje nujno potrebujejo glukozo, ki je osnovna oblika ogljikovih hidratov. Popolno izločanje hidratov iz prehrane zato dolgoročno ni optimalno niti zdravo za večino ljudi.
Kaj ima večji vpliv na telesno težo kot krožnik testenin?
Osredotočanje zgolj na eno skupino živil nas pogosto odvrne od bistva. Naša telesna teža in splošno počutje sta namreč rezultat sinergije več dejavnikov, ki imajo bistveno večji vpliv kot pa sam ogljikov hidrat na krožniku:
- Skupni energijski vnos: Ali čez dan porabimo več energije, kot je zaužijemo?
- Količina in intenzivnost gibanja: Koliko korakov naredimo in ali krepimo mišice?
- Kakovost spanca: Premalo spanca dokazano ruši hormone lakote (grelin in leptin).
- Obvladovanje stresa: Kronični stres dviguje raven kortizola, kar spodbuja nabiranje maščobe okoli trebuha.
Vse to skupaj oblikuje našo postavo in zdravje veliko bolj kot katera koli posamezna skupina živil.
Hrana ni sovražnik
Ogljikovi hidrati so z nami že tisočletja in problem nikoli ni bil v njih. Resnični izziv sodobnega časa je kombinacija pretežno sedečega življenjskega sloga, kroničnega stresa, pomanjkanja gibanja in nenehne dostopnosti ultra-predelane hrane, ki nas premami na vsakem koraku. Namesto iskanja prepovedanih živil in občutkov krivde ob vsakem kosu kruha je veliko bolj smiselno pogledati celotno sliko. Hrana ni sovražnik – ključ do uspeha se skriva v tem, kako živimo kot celota.
Doroteja Riahi je svetovalka za prehrano, vadbo in osebno rast ter ustanoviteljica projekta Fit Meal Slovenija. Pri svojem delu ženskam pomaga razumeti, zakaj diete, ekstremi in kratkoročni izzivi pogosto ne prinesejo trajnih rezultatov. Najdete jo na Facebook profilu FIT MEAL by Doroteja Riahi, vprašanje pa ji lahko zastavite tudi na našem forumu GIBANJE, OBLIKOVANJE IN KREPITEV TELESA.
