Predvideva se, da bo do leta 2050 število ljudi, starejših od 65 let, po vsem svetu preseglo 1,5 milijarde; cilj pa je, da ne le živimo dlje, temveč da ta leta preživimo tudi čim boljšega zdravja.
Vendar pa z vse starejšo populacijo narašča tudi število primerov demence. Ameriško združenje za srce (American Heart Association – AHA) je prejšnji teden objavilo strokovno izjavo o telesnih in psiholoških dejavnikih, ki vplivajo na zdravje možganov in načine, kako ga ohraniti, poroča Medical News Today.
Na zdravje možganov ne vplivata le starost in genetika
“Glavno sporočilo je, da zdravja možganov ne določata le starost ali genetika. Oblikuje se skozi celotno življenje kot posledica telesnega in duševnega zdravja, spanja, življenjskega sloga, socialne podpore, okolja in dostopnosti zdravstvene oskrbe. Izjava AHA je pomembna, ker zdravje možganov predstavlja kot nekaj, na kar lahko vplivamo veliko prej in širše, kot smo mislili doslej,” je komentiral izjavo internist dr. Dung Trinh.
Že dolgo je znano, da je ohranjanje zdravega srca in ožilja zelo pomembno za delovanje možganov, ta izjava pa omenja še druge dejavnike.
10 dejavnikov, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje človeških možganov
- Infekcije v zgodnjem otroštvu
- Negativne izkušnje v otroštvu
- Socialno-ekonomski dejavniki
- Kronična zdravstvena stanja
- Stres
- Anksioznost (tesnoba) in depresija
- Onesnaženost okolja in izpostavljenost okoljskim vplivom
- Kronična vnetja
- Motnje v črevesni mikrobioti (disbioza)
- Slaba kakovost spanja
Ti dejavniki na telo vplivajo na različne načine in posledično lahko okrnijo tudi zdravje možganov. Profesorica nevrologije dr. Melinda Patterson pojasnjuje: “Številne navade, ki jih imamo za ‘zdrave za srce’, so hkrati ‘zdrave za možgane’. Eno najpomembnejših sporočil je, da se zdravje možganov oblikuje skozi celotno življenje in ne le v starosti – izkušnje in odločitve iz zgodnjega obdobja življenja lahko pokažejo svoj vpliv šele desetletja kasneje. Dobra novica pa je, da lahko v kateri koli življenjski fazi sprejmete korake za zmanjšanje tveganja za kap in upad kognitivnih sposobnosti.“
Kako zaščititi zdravje možganov?
Strokovnjaki svetujejo, da lahko preproste spremembe življenjskega sloga prinesejo velike rezultate. Dr. Trinh svetuje:
Nadzorujte dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja: Visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, debelost in kajenje so glavne grožnje zdravju možganov. Uravnavanje krvnega tlaka je eden najpomembnejših korakov, na katere lahko vplivamo.
Prednost dajte spanju: Slab spanec in nezdravljena spalna apneja lahko vplivata na spomin, pozornost, razpoloženje in vnetne procese. Spanje bi morali obravnavati kot nujno naložbo v zdravje, ne kot luksuz.
Redna telesna vadba: To je morda najpomembnejši dejavnik za dolgoročno preprečevanje demence in podpiranje zdravja možganov. Fizična aktivnost izboljša krvni obtok, presnovo, razpoloženje, spanje in kognitivno odpornost, za kar je lahko koristna že redna hoja.
Prehrana in zdravje črevesja: Strokovnjaka svetujeta uživanje sredozemske prehrane, ki temelji na uživanju zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih žit, oreščkov, oljčnega olja in rib ter čim manj predelane hrane in živil z dodanimi sladkorji.
Duševno zdravje in socialni stiki: Kronični stres, osamljenost, tesnoba in depresija so del biologije staranja. Druženje, občutek smisla in zdravljenje motenj razpoloženja bi morali biti nujni deli preventive pri demenci.
Izogibajte se kajenju, prekomernemu uživanju alkohola in zlorabi drog, ki lahko pospešijo nastanek žilnih in nevroloških poškodb.
Nasveti za uvajanje sprememb: Z majhnimi koraki do velikih ciljev
Morda se zdi, kot da je treba za zaščito možganov narediti res veliko stvari, vendar Pattersonova pravi, da ni treba spremeniti vsega naenkrat: “Ljudje so veliko bolj uspešni, ko si zastavijo majhne, realne cilje. Namesto da bi čez noč spremenili celotno prehrano, poskusite vsak dan pojesti dodaten obrok zelenjave. Namesto da bi takoj začeli telovaditi vsak dan, dodajte še aktiven dan v tednu. Ko dosežete te manjše cilje, začnete pridobivati samozavest in zagon – od tam naprej pa je uvajanje še več sprememb precej lažje.“
“Izjava AHA prav tako opozarja, da zdravje možganov ni zgolj v posameznikovi odgovornosti: na to vplivajo tudi okolje, izobraževanje, dostop do hrane, dostop do zdravstvenega varstva, stanovanjske razmere, izpostavljenost onesnaženju in socialna podpora. Zato je prihodnost preprečevanja demence usmerjena tako v klinično kot v javnozdravstveno področje,”
sklene dr. Trinh.
Vir: Medical News Today; AHA identifies 10 key factors to lower dementia and stroke risk. Dostopno na: https://www.medicalnewstoday.com/articles/brain-health-shaped-by-8-lifetime-mental-physical-environmental-and-lifestyle-factors. Zadnji dostop: Maj 2026
